KLEMEN GROŠELJ evropski poslanec (LMŠ/RENEW EUROPE)
Evropska unija se kot celoten svet sooča z vrsto izzivov, med katerimi danes izstopa soočanje z epidemijo COVID-19, ki nas je vse močno prizadela. Tudi aktualna zdravstvena kriza in moje dosedanje delo v Evropskem parlamentu, kjer delujem v Odboru za zunanjo politiko, Pododboru za varnost in obrambo ter v Odboru za industrijo, tehnologijo, raziskave in energetiko, me vedno bolj utrjujeta v spoznanju, kako je vpliv EU in evropskih institucij na življenja državljanov vse večji.
A današnja Evropska unija na več načinov vpliva na življenja nas vseh, tako pozitivno, kot tudi negativno. Ključni pozitivni učinki temeljijo na temeljnih vrednotah, ki so v srcu ideje EU in za katere se je vredno in nujno politično zavzemati vsak dan. Med negativnimi učinki pa izstopa pretirana birokratizacija nekaterih vsakdanjih dejavnosti. A ko se jezimo na EU birokracijo ne pozabimo, da gre za birokracijo, ki soupravlja procese v 27 državah članicah, v katerih živi preko 450 milijonov ljudi. Res je zato EU eden največjih skupnih trgov, a je tudi več kot to. Evropska unija je največja skupnost demokratičnih držav, kar pomeni, da je njenim državljanom, kljub težavam v nekaterih državah članicah, še vedno na voljo tudi široka možnost demokratičnega vplivanja na sedanjost in prihodnost Unije. In sam ravno v tem vidim ključno vlogo vseh nas, izvoljenih poslancev, ki smo in moramo biti posrednik ali glasnik pričakovanj, interesov in ambicij vas državljank in državljanov. Evropski parlament je, kljub mnogim kritikam, edini neposredno izvoljen organ EU, srce oz. temelj demokratične ureditve EU. Vem, da mnogi vidite EU skozi podobo bruseljskega mehurčka, ki brezosebno, tehnokratsko in odtujeno sprejema odločitve. Sam menim, da ni tako, a to seveda od nas zahteva proaktivnost, od katere je odvisno, kako Bruselj uporabiti v dobrobit in izboljšanje življenja ter blagostanja vseh nas.
COVID-19 in EU
Čeprav so danes naši napori in moči osredotočene na soočenje z epidemijo COVID-19, kjer je na nas, da dosledno spoštujemo vse preventivne ukrepe, s katerimi bomo skupaj omilili to krizo in ohranili svoje ter zdravje nas vseh. A že pri dostopu do cepiva, za katerega, kot ključno sredstvo boja zoper COVID-19 vsi srčno upamo, da bo kmalu na voljo, je EU odigrala ključno in pomembno vlogo. Državam članicam in nam vsem zagotavlja enakopraven dostop do njega. EU je takoj po začetku krize sprostila več deset milijard evrov, s katerimi je državam članicam omogočila financiranje ukrepov za soočanje s posledicami epidemije. S tem je EU še enkrat, navkljub zmedi ob začetku epidemije, dokazala svojo prilagodljivost in odpornost na vse zunanje in notranje preizkušnje. Prav dogajanje spomladi nas je opomnilo, kako pomembna je EU in kako življenjsko soodvisni in povezani smo kot državljani EU, kakor tudi kot družbe in države članice. Seveda so nekatere kritike ob pojavu epidemije na račun EU upravičene, a je ne glede na začetne težave EU dokazala, da se je sposobna odzvati na krize in se z njimi tudi soočiti.
In to zmožnost je dokazala, tudi sedaj, v času, ko zdravstvena kriza še traja, saj je pogled že usmerila v prihodnost in na čas nujno potrebnega okrevanja. Za ta čas je pripravila oziroma pripravlja enega najambicioznejših in najobsežnejših programov na svetu. Gre za program Prihodnja generacija EU, katero tvorita Večletni finančni okvir ( VFO) s 1. 073 milijardami evrov sredstev in Sklad za okrevanje in odpornost (SOO) s skupaj 750 milijardami posojil in nepovratnih sredstev. Skupaj gre za več kot 1.823 milijard evrov sredstev. O obeh instrumentih potekajo pogajanja med parlamentom, komisijo in Svetom EU. Ključen cilj vseh instrumentov, ki vključujejo tudi SURE, kjer je 100 milijard EU namenjenih ohranjanju delovnih mest skozi financiranje skrajšanega delovnega časa, je omiliti posledice krize in omogočiti hitro in kvalitetno okrevanje, tako gospodarsko, kot tudi socialno in širše družbeno. Pozabiti pa ne smemo niti na Sklad za pravični prehod, ki bo zagotovil regijam, katere je prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, uspešno ekonomsko in socialno vzdržano preobrazbo. Preko 100 milijonov evrov bosta iz tega vira prejeli dve slovenski regiji. A ta sredstva, za del katerih se bo EU zadolžila, bodo namenjena tako okrevanju, kot tudi tehnološko-razvojnemu preboju v okviru doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050, digitalizacije evropskih gospodarstev in okrepitev odpornosti naših družb na različne izzive. Gre torej za ambiciozen program okrevanja in transformacije, ki bo dvignil blagostanje vseh nas in hkrati omogočil državam članicam in uniji, kot celoti, okrepitev globalne konkurenčnosti.
Priprava nacionalnega programa
Pri okrevanju in transformaciji pa bo poleg širšega evropskega okvira, ključnega pomena za uspeh posamezne države članice, priprava ustreznega nacionalnega programa. Program mora na eni strani zagotavljati doseganje skupnih evropskih ciljev, kot so zmanjšanje emisij, modernizacija energetske in prometne infrastrukture, zdravstvenega sistema in infrastrukture, pospešene digitalizacije itd. in na drugi strani tudi konkretne nacionalne reformne in razvojne prioritete. Gre za zahtevno in težko nalogo, kjer glede na prve odzive iz komisije Slovenija ni bila najuspešnejša oziroma ima ponovno težave s pripravo ustreznih programov in projektov. Popolnoma napačen je pristop, kjer aktualna vlada skozi evropske projekte poskuša uveljavljati lastne ideološke cilje. Program mora nujno temeljiti na širokem družbenem konsenzu o razvojnih prioritetah Slovenije, saj bomo samo tako lahko optimalno uporabili razpoložljiva povratna in nepovratna sredstva. Naš cilj mora biti gospodarsko in socialno uspešna družba, ki bo ta sredstva uporabila za tehnološko- razvojni preboj s premišljenim vlaganjem tako v raziskave in razvoj ter inovacije v gospodarstvu, kakor tudi v razvoj zdravstvenega in socialnega sistema. Slovenija in znotraj nje obalno-kraška regija, imata v tem okviru ogromne razvojne potenciale vezane na razvoj turizma ter logistične dejavnosti vezane na Luko Koper. S predvideno transformacijo se razvoj obeh dejavnosti, s preudarnim načrtovanjem in pripravo projektov ne izključujeta. Lahko uspešno, ne samo sobivata, ampak se marsikje tudi dopolnjujeta (razvoj železniške infrastrukture in trajnostne mobilnosti ter turistične dejavnosti). Edino s tovrstnim pristopom lahko zagotovimo družbeni razvoj, ki bo omogočil vsem višjo kakovost življenja, pa naj si gre za mlade, zaposlene, nezaposlene ali upokojence. Zato je vsakršno rokohitrstvo in improviziranje, kateremu smo danes priča pri pripravi programov in projektov ne samo neprimerno, ampak je neodgovorno igranje s prihodnostjo vseh nas.
Vladavina prava
A Evopska unija niso samo evropska sredstva. EU je mnogo več. EU so tudi temeljne vrednote, na katerih temelji vsaka demokratična družba. Nedavno poročilo Komisije o stanju vladavine prava je jasno opozorilo na njihovo regresijo. Poročilo je na podlagi objektivnih kriterijev, uporabljenih pri ocenjevanju vseh držav članic, opozorilo na resne težave nekaterih držav članic, med katere se, pri vprašanju položaja medijev, umešča tudi Slovenija. Zato Evropski parlament, že v prejšnjem sklicu, danes pa še odločneje, zagovarja nujnost oblikovanja evropskega mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava. Nesprejemljivo je, da se sredstva, ki so namenjena gospodarskemu razvoju in krepitvi kohezije v uniji, v nekaterih državah članicah zlorabljajo za kršitve temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Mehanizem pa nikakor ni usmerjen zoper države članice ali državljane. Gre za mehanizem, s katerim se želi vladam, ki so odgovorne za kršitve, onemogočiti nadaljnje zlorabe evropskih sredstev. Zato govorimo o t. i. pametnem pogojevanju, ki omogoča, da vsi upravičenci do sredstev ta sredstva prejmejo, medtem ko sredstva razdeljuje glede na obstoječa merila in standarde namesto vlade države članice, ki krši načelo vladavine prava. Torej nihče nikogar ne bo oropal za kakršnakoli sredstva in nihče zaradi tega, razen vlade kršiteljice, ne bi bil prikrajšan. Zato ne gre za nikakršno zaroto proti državam članicam, vsa odgovornost ali bo država članica podvržena temu mehanizmu, je v rokah vsakokratne vlade v vsaki izmed držav članic. Ne smemo pozabiti, da se s spoštovanjem načela vladavine prava mehanizem ne uporabi, v kolikor pa pride do kršitev temeljnih prvin načela prava (v pravosodnem sistemu, neodvisnosti regulatornih institucij, omejevanju svobode medijev, rušenju demokratičnega sistema ravnovesij in zavor, …), potem se ta aktivira. Ko govorimo o vladavini prava, govorimo o temeljih vsake sodobne demokratične družbene ureditve in žalostno je, da v 21. stoletju v EU o tem razpravljamo. Temeljna ideja ustanoviteljev EU je bila, da so vse države članice nedvoumno demokratične države, ki sledijo najvišjim demokratičnim načelom in standardom. A kot lahko vidimo danes, temu ni tako.
Prenovimo Evropo
Naj poudarim, da namen parlamenta ni oviranje potrditve VFO in SOO, kot se zlonamerno poroča v delu slovenskih in evropskih medijev. Nasprotno, prve pobude o oblikovanju sklada za okrevanje so prihajale prav iz evropskega parlamenta in naše politične liberalne skupine Prenovimo Evropo (Renew Europe). Gre za uresničevanje enega izmed temeljnih poslanstev vsakega demokratično izvoljenega parlamenta. In parlament bo v pogajanjih s Komisijo in Svetom EU uresničil svoje temeljno poslanstvo na način, da bo zagotovljeno tako gospodarsko in socialno okrevanje EU, kakor tudi, da bodo ustrezno varovane temeljne demokratične vrednote na katerih temelji EU.
Dovolite, da vas na koncu, dragi bralci, ponovno pozovem k spoštovanju vseh epidemioloških ukrepov. Tem moramo slediti ne zaradi aktualne vlade, niti navkljub njej, ampak predvsem zaradi vseh nas. Epidemija je ponovno izpostavila pomen zaupanja med posameznikom, skupnostjo in državo. Samo kot posamezniki, ki smo odgovorni del skupnosti in države bomo omogočili, da premagamo epidemijo.Oglasno sporočilo.
