Pri umeščanju drugega tira v prostor, so se poiskale rešitve, ki so naravi najbolj prijazne, saj proga poteka po okoljsko občutljivih in varovanih območjih. Stara železniška proga, zgrajena leta 1967, poteka preko vodovarstvenih območij in je z vidika ohranjanja narave in kulturne dediščine neprimerna. Pri gradnji drugega tira pa je kljub velikim gradbenim posegom cilj družbe 2TDK, da okolje ostane čim bolj nedotaknjeno ter tako pokaže, kako lahko človeška dela in narava bivata v sozvočju.
Med gradnjo se izvajajo meritve hrupa, zraka, voda in vibracij
Proga drugega tira se v največji možni meri izogne strnjenim naseljem. Med gradnjo predorskih cevi se izvaja monitoring vibracij na objektih v neposredni bližini predorov. Učinek vibracij naj bi bil med gradnjo zmeren, po izgradnji pa bodo med obratovanjem proge uvedene takšne tehnične rešitve, da bo njihov učinek majhen in neznaten. Že zdaj se je na progi s posebno metodo simuliralo tresljaje v predoru podobne tistim, ki se bodo pojavili ob vožnji vlaka. Ugotovljeno je bilo, da vožnja vlakov ne bo poslabšala kakovosti bivanja v stanovanjskih stavbah v bližini proge drugega tira. Izvajajo se tudi redne meritve hrupa in kakovosti zraka in meritve stanja površinskih, podzemnih, odpadnih in padavinskih voda, ki večinoma pokažejo, da okolje ni preobremenjeno.
Vplivi na okolje so predvidoma največji med gradnjo, zato smo za čim boljše obvladovanje stanja voda poleg že predpisanih ukrepov uvedli 24-urni video nadzor Rižane, Glinščice, Vinjanskega potoka in Osapske reke v bližini naših gradbišč, prav tako pa se izvaja vsakodnevno odvzemanje vzorcev vode v Vinjanskem potoku.
Živali niso izgubile svojih bivališč
Reke ob trasi bodoče železniške proge so tudi med gradnjo neonesnažene, živali pa še vedno prebivajo na območjih, v katere se posega. Še več, nekaterih živalskih vrst popisi, ki so se izvedli pred gradnjo, niso zaznali, a je zdaj ugotovljeno, da so na območju trase drugega tira našle svoj dom, tak je primer vrste netopirja, ki ga pri nas do sedaj nismo opazili in prihaja iz Italije. Ker se je za gradnjo dostopnih cest do gradbišč posekal gozd in so mnogi netopirji izgubili svoja bivališča, jim je družba 2TDK postavila nadomestna bivališča, 45 tako imenovanih netopirnic. Uspešnost tega ukrepa se spremlja vsako leto s pregledi teh bivališč. Zadnji pregledi tako ugotavljajo primerek do sedaj neznane vrste netopirja, ki je prišel iz Italije.
Dolina Glinščice je najbolj občutljivo območje na trasi drugega tira, zato je v fazi izvajanja del treba dosledno upoštevati številne okoljske zahteve. Soteska Glinščice se nahaja v krajinskem parku, viadukt Glinščica, ki poteka skozi sotesko, je v obliki zaprte škatle. Takšna oblika viadukta omogoča ustrezno prezračevanje predorov Lokev (T1) in Beka (T2) ter zaščito pred iztirjenjem, vetrom, hrupom in emisijami izpustov v varovanem Krajinskem parku Beka. Zaprt viadukt se je zgradil tudi zato, da med obratovanjem proge ne bi prišlo do kakršnegakoli onesnaženja doline. Pod viaduktom teče Glinščica, dokaz čistosti reke med gradnjo pa je rak koščak, ki se nahaja samo v neonesnaženih vodotokih. Stalna prisotnost raka koščaka na tem območju je torej pokazatelj dobrega ekološkega stanja Glinščice in da gradnja v večji meri ne vpliva na občutljivo okolje. Tudi populacije rib v vodotokih drugje ob trasi ostajajo nespremenjene.
Kljub zahtevnosti in velikosti projekta je torej gradnja železniške proge Divača–Koper dokaz, da so sprejeti okoljevarstveni ukrepi in izvedeni monitoringi v veliki meri ohranili okolje in živali.
