Z višjimi temperaturami in povečano vlažnostjo so se v naravi že začeli pojavljati klopi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato opozarjajo na večjo nevarnost bolezni, ki jih prenašajo ti zajedavci, ter prebivalce pozivajo k preventivnim ukrepom in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu (KME).
Po podatkih NIJZ je v Sloveniji najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, lymska borelioza. Vsako leto zabeležijo približno 4500 primerov. Sledi klopni meningoencefalitis, za katerim povprečno zboli okoli sto ljudi letno, medtem ko se nekatere druge bolezni, ki jih prenašajo klopi, pojavljajo precej redkeje.
Pojavnost klopnega meningoencefalitisa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v osrednjeslovenski regiji, medtem ko je lymska borelioza pogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v severovzhodnem delu države.
Strokovnjaki poudarjajo, da se lahko pred klopi zaščitimo z ustreznim vedenjem v naravi. Priporočajo nošenje svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, zaprto obutev ter uporabo repelentov. Po vrnitvi iz narave je pomembno, da pregledamo celotno telo in morebitnega klopa čim prej odstranimo.
Strokovnjaki priporočajo cepljenje
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je po priporočilih NIJZ namenjeno vsem prebivalcem, starejšim od enega leta. Osnovno cepljenje vključuje tri odmerke cepiva: drugi odmerek sledi približno mesec po prvem, tretji pa po petih do dvanajstih mesecih. Za ohranjanje zaščite so pozneje potrebni še poživitveni odmerki.
Del prebivalstva ima cepljenje tudi krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Brezplačno je za najmlajše otroke in za določene generacije odraslih, program pa bi se lahko v prihodnje še razširil.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki lahko poteka v več fazah. Začetni simptomi so podobni gripi – pojavijo se vročina, glavobol, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. Po kratkem izboljšanju se lahko bolezen razvije v hujšo obliko, ki prizadene živčevje. Takrat se lahko pojavijo visoka vročina, močni glavoboli, bruhanje, tresenje, motnje zavesti ali celo ohromitve.
Večina bolnikov sicer popolnoma okreva, vendar lahko bolezen pri delu obolelih pusti dolgotrajne posledice, kot so težave s koncentracijo, spominom ali kronični glavoboli.
Proti lymski boreliozi cepiva za zdaj ni. Bolezen se zdravi z antibiotiki, najpogosteje pa se pokaže z značilnim kožnim izpuščajem. Ob pravočasnem zdravljenju običajno ne pušča trajnih posledic.
V Sloveniji sicer živi več vrst klopov, najbolj razširjen pa je navadni gozdni klop, ki ga najdemo v gozdovih, na travnikih, ob gozdnih robovih in tudi na vrtovih. Njihova aktivnost se začne, ko se temperatura tal dvigne nad približno šest stopinj Celzija, zato so najdejavnejši spomladi in jeseni.
