V turistično najbolj razviti slovenski občini (in tudi regiji) pričakujejo letos povprečno dobro turistično sezono, v marsičem podobno lanski, a z nekaj pomembnimi, če ne kar alarmnimi opozorili. Prva, manj intenzivna polovica turističnega leta kaže, da bo turistični obisk precej podoben lanskemu, kakšen bo končni finančni izplen, seveda še ni jasno. Bolj nas lahko skrbijo nekateri trendi, ki kažejo, da denimo turistično najbolj razvita slovenska občina (Piran) v turizmu nazaduje in da turistično strategijo v resnici narekujejo drugi, največkrat so to večji ali manjši podjetniki, ki ob odsotnosti ali neuresničevanju javne strategije po svoje oblikujejo in prilagajajo turistično ponudbo.
Turizem v slovenskem delu Istre je v marsičem odvisen od tistega v hrvaškem. Že zunanja podoba je za tujega gosta, ki prihaja od daleč, velikokrat ena celota, šele domači gostje in boljši poznavalci ločijo, da gre za nekoliko, toda ne bistveno drugačno vsebino ponudbe. V jugoslovanskem času je veljalo, da je turizem ob slovenski obali veliko bolj razvit od turistične ponudbe v hrvaški Istri. Posamezni turistični strokovnjaki vztrajajo, da je še zmeraj tako. Toda podpisani menim, da je hrvaška Istra v veliki večini že pred časom bistveno prehitela ponudbo v slovenskem delu Istre. To je seveda logično in za naše sogovornike celo samo po sebi umevno, saj je turizem v hrvaški Istri bistveno večji in že zaradi tega ubira bistveno resnejši pristop k organizaciji posla, če hočete – k izvajanju turistične strategije.
Istra ve, kako se streže turizmu
Eden ključnih mož razvoja turizma v hrvaški Istri je direktor urada Turističnega združenja Istrske županije Denis Ivošević, ki nam je potrdil, da je hrvaški istrski turizem že lani posloval daleč nad pričakovanji. »Lani smo imeli izredno dobro sezono. Bili smo edina regija na vzhodnem Jadranu, ki je zabeležila boljši turistični obisk kot v prej rekordnem letu 2019. Ustvarili smo kar 29,5 milijona prenočitev (za primerjavo: skoraj dvakrat več kot po prebivalstvu desetkrat večja Slovenija). Bili smo tudi najboljša regija na Hrvaškem, tako po številu prenočitev kot po odstotku rasti. Zato je razumljivo, da bomo letos težko bistveno napredovali. Toda prvo polletje, do danes (do 21. junija), smo v Istri zabeležili še osem odstotkov več prenočitev (in podobno tudi toliko več prihodov) turistov kot v enakem lanskem obdobju. V poletnih mesecih ne bomo mogli doseči bistveno več kot v lanskem poletju, saj so bile lani zasedene vse zmogljivosti. Seveda imamo nekaj novih. Zato ocenjujemo, da bo vsak odstotek več za nas izreden dosežek, saj bomo v tem primeru potolkli lanski, že tako izredni rekord.«
O tem, kakšne so cene trenutno na Hrvaškem, nam Ivošević ni želel veliko govoriti. O tem, da so kar precej višje, lahko beremo vsak dan iz različnih virov. Višje tako v trgovinah kot v gostinstvu tudi zaradi splošnih podražitev surovin in drugih stroškov. Nekatere podražitve so upravičene, ker so izboljšali ponudbo, druge zato, ker so stroški višji, seveda so nekatere podražitve tudi neupravičene meni Ivošević, vendar dodaja, da nihče ne more navesti povprečnega odstotka podražitev.
Veliko bolj zgovoren je naš sogovornik pri odgovorih glede investicij v turizem. Hrvaška država je v zadnjih 15 letih investirala za 7,5 milijarde evrov v turistično infrastrukturo. O takih vlaganjih lahko slovenski turizem samo sanja. V Sloveniji nihče niti ne razmišlja, da bi te podatke zbral, poročal o njih in imeli določeno predstavo o tem. »V hrvaški Istri od leta 2004 vsako leto investiramo v razvoj turistične infrastrukture med 250 in 300 milijoni evrov. V zadnjih petih letih smo investirali 1,5 milijarde evrov,« je povedal direktor Turističnega združenja Istre in pritrdil našemu začudenju: »Toda Istra je tudi pomembna turistična destinacija. Tak znesek si lahko privošči, to je več kot vsi ostali na Hrvaškem.«
Turizma brez delavcev ne bo več
Na vprašanje, kako občutijo pomanjkanje delavcev, nam Ivošević odgovori, da delavcev primanjkuje povsod v Evropi in to ne samo na področju turizma, temveč na skoraj vseh področjih. Evropa se je s tem problemom srečala pred 15 leti, mi imamo probleme zadnja tri leta.
»Morali bi iskati dolgoročno, strukturno rešitev za ta problem. Dokler ga ne najdemo, smo prisiljeni v hitre, gasilske ukrepe. To pomeni predvsem uvoz delovne sile. Uvažamo delavce iz Nepala, Bangladeša, Indije, Vietnama, s Filipinov … Oni delajo predvsem kot pomožno osebje v kuhinjah, sobah, pri pripravah ponudbe. Ko ostanejo nekaj let in se razmeroma hitro priučijo, prevzamejo tudi delo natakarjev ali drugih podobnih del. Glavna dela pa opravljajo Hrvati, Bosanci, Srbi, deloma Makedonci …«
Ali jih vabijo z dobrimi plačami? »Poleg solidnih plač jim delodajalci ponujajo primerne delovne pogoje. Najprej jih vabijo s tem, da jih zaposlijo redno, ne le za sezono. Mnoga podjetja so naredila posebne bloke, stanovanja, da lahko tam prebivajo. Mislim, da poteka intenzivna bitka za delavce. Turizma brez delavcev ne bo več.«
Kako je v Istri s pridobivanjem delovnih dovoljenj, ki so velik problem v Sloveniji? »Tudi na Hrvaškem so veliko preverjali delavce iz tujine. Toda zdaj smo dosegli premik. Tistim tujcem, ki so že delali v preteklosti, ni bilo več treba ubirati dolgih postopkov. Vsaj zanje je mogoče dobiti dovoljenja hitreje in enostavneje.«
Infrastruktura postaja omejitev
V Istri so odlično poskrbeli za ceste. »S cestami smo v Istri zelo dobro povezani. Le redkokatera destinacija v Sredozemlju se lahko pohvali, da se je mogoče iz notranjosti do obale pripeljati v 10 ali 15 minutah. Podobno dobre so povezave med severom in jugom, vzhodom in zahodom. Turisti naletijo na oviro med Koprom in državno mejo, ampak tu najkrajšo potegnejo slovenski gostje, ki prihajajo za konec tedna,« meni Ivošević.
V istrskem turizmu se prav toliko kot slabih cest čez Slovenijo bojijo drugih omejitvenih dejavnikov turistične rasti. Največji problem v Istri so postala parkirišča. Veliko hitreje prihajajo v Istro turisti, kot gradijo nova parkirna mesta. Lani je Istrane skrbela oskrba z vodo, letos tega problema nimajo. Vse bolj je obremenjeno omrežje za oskrbo z električno energijo. Prej ali slej bo elektrike zmanjkalo. »Občine morajo v najkrajšem času po mednarodni metodologiji izračunati nosilnost zmogljivosti njihove infrastrukture. Niti v Istri ni možno v nedogled povečevati števila turistov,« se zaveda eden od strategov istrskega turizma.
»V hrvaški Istri imamo 200.000 stalnih prebivalcev in v turističnih kapacitetah 470.000 ležišč. Premoremo enega boljših sistemov za spremljanje števila prenočitev v županiji. Ta kaže, da imamo na vrhuncu sezone prijavljenih 315.000 turistov na dan. Nobene sobe nimamo proste. Kam se torej skrije ostalih 160.000 gostov, kolikor je še turističnih ležišč? Po porabi elektrike, vode in smeti vidimo in lahko izračunamo, da je turistov bližje pol milijona kot 300.000. Očitno je velik del lastnikov, ki izkorišča sistem in ne prijavlja tretjine turistov. Samo v treh letih (2020 do 2022) so v zasebnih počitniških hišah dogradili ali dodatno uredili prostore za dodatnih 37.000 turističnih ležišč. Ko bo lepega dne zmanjkalo elektrike, bodo vsi začudeni,« pravi Denis Ivošević.
V istrskem turističnem združenju ocenjujejo, da bodo poleti gostili vsaj nekaj odstotkov več turistov, kot so jih lani. Največ je bilo lani Nemcev (kar 37 odstotkov, kar je nevarno s stališča izpostavljenosti in odvisnosti od enega trga), na drugem in tretjem mestu so Avstrijci in Slovenci, četrti so Italijani, peti Nizozemci, šesti Poljaki, sedmi Čehi in osmi Britanci.
Istra sprejme veliko turistov tudi preko letališča v Pulju, vendar se je število letalskih gostov med pandemijo močno zmanjšalo. Doslej še niso dosegli rezultatov iz 2019. Šele leta 2025 se bo vrnilo toliko letalskih gostov, kot jih je bilo pred štirimi leti, trdi turistični poznavalec iz hrvaške Istre.
Portoroški turizem doslej čudežno napredoval
Portoroški turizem bi se lahko veliko učil in tudi pridobil od povezav s turizmom v hrvaški Istri. V Istro (in iz nje) vsak teden potuje pol milijona turistov. Če bi se samo pet odstotkov teh gostov iz enega ali drugega razloga ustavilo še v slovenski Istri, bi to pomenilo dodatno priložnost. Seveda pa bi s hrvaško Istro lahko poglobili sodelovanje še na več drugih načinov. Predvsem na področju trženja, kjer je slovenska Istra precej bosa in povsem neprimerljiva s hrvaško. Samo na področju letalskih gostov je Portorož svetlobna leta daleč od prijemov, ki jih imajo v hrvaški Istri. Če denimo Turistično združenje Portorož nameni nekaj sto tisoč evrov (v bistvu drobiža glede na prihodek od turizma) za nastope na tujih trgih, je takoj ogenj v strehi večinskih ustanoviteljev TZP, ki jim največkrat ni prav jasno, kako se streže sodobnemu trženju v turizmu. Oblik sodelovanja na področju turizma med obema Istrama pa bi lahko bilo še več.
Po podatkih, ki nam jih je posredoval direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin, so v piranski občini v prvih petih mesecih zabeležili 459.782 prenočitev, to je tri odstotke več kot v petih mesecih leta 2022 in šest odstotkov manj kot v rekordnem 2019. Samo maja je bilo letos za dva odstotka manj gostov kot lani maja. Sicer pa bodo po Valentinovem mnenju letos poleti ustvarili podobno število prenočitev, kot so jih lani. Še posebej je zadovoljen, ker je hotelirjem uspelo vrniti nekaj t.i. kongresnih prireditev in gostov v času zunaj glavne sezone.
Nekateri bi raje manj turistov in boljše storitve zanje
Eden od portoroških hotelirjev, ki ni želel biti imenovan, je ocenil, da pri turističnemu obisku celo ne bi bilo prav nič narobe, če bi bilo turistov kaj manj: »Če bi dosegli boljše storitve in zato višje cene, bi bili zadovoljni tudi z manj turisti, saj bi imeli manj stroškov, delavci, ki jih primanjkuje, bi lažje skrbeli za tiste, ki pridejo, to bi omogočilo boljšo storitev, bolje bi se počutili tudi gostje sami. Lahko smo prepričani, da gostje niso najbolj zadovoljni, če so ves čas v preveliki množici, obravnavani kot številke, če se morajo boriti za košček plaže, za naročilo v restavraciji in podobno. Ko turistični obisk doseže mejo, se je treba vprašati, kaj je za posel, za uporabnike storitev in zaposlene še dobro.«
Aleksander Valentin pravi, da je bila za turizem prelomna pandemija, saj se je veliko zaposlenih tedaj prekvalificiralo in si poiskalo druge zaposlitve. »Ker so bili hoteli in gostišča zaprti, so se zaposlili v trgovinah, v logistiki, na področju informacijske tehnologije ali digitalnih oblik dela. Tam so bolje plačani, imajo več prostega časa in je delo lažje, zato jih ni mogoče zlahka zvabiti spet v turizem, zato smo prisiljeni iskati delavce v Egiptu, Indiji, Bangladešu, Vietnamu … Ti delajo v kuhinjah, pospravljajo sobe ali v skladiščih, skratka v podpornih službah in svoje delo opravljajo dobro. Problem so delovna dovoljenja, kjer so se Hrvati spet bolje organizirali, kot smo se mi pri pridobivanje delavcev iz tujine. Zdaj jih je tudi v tujini težko dobiti.«
Portoroški hotelski direktorji se vsako pomlad soočajo s pravo bitko za kadre. Priložnostni delavci iz tujine se prvo ali drugo leto priučijo posla, naslednje leto spomladi jih z boljšimi plačami in pogoji dela prevzamejo zasebniki.
Aleksander Valentin meni, da so tudi v slovenski Istri hotelirji podražili svoje storitve, vendar so pri teh dražitvah precej previdni, saj se hitro lahko zgodi, da gostje zamerijo precenjeno vrednost ponudbe. Glede obiska v poletnih mesecih ni bojazni. Večja umetnost je, kako zvabiti turiste v predsezonskih in posezonskih mesecih. V tem času je dovolj prostora za podaljševanje sezone in večji obisk, vendar bi morali veliko več vlagati v boljšo ponudbo in v promocijo. To pa se ne dogaja.
Jadralci so dober zgled, tenis pa nesprejemljivo nagajanje
Če bi hoteli izboljšati položaj na trgu, bi morali samo v promocijo za izvensezonske mesece nameniti najmanj dodatnih 250.000 evrov. Portorož bi lahko veliko izboljšal na področju rekreativnega turizma, na področju športnega turizma (gostovanje športnih ekip v zimskih mesecih), na področju kongresnega in zdraviliškega turizma, gastronomije in podobno. Dober primer spodbujanja turističnega obiska so različne jadralne regate, ki jih organizirajo jadralci, na primer v Jadralnem klubu Pirat.
Zelo pa so v Portorožu nazadovali letos, ker so lastniki zaprli teniška igrišča in s tem povzročili, da so se tradicionalne in velike teniške prireditve, pa tudi obiski rekreativnih tenisačev preselili v hrvaško Istro, deloma pa v Koper. Glede nato, da so imeli v Portorožu letos bistveno manj teniških gostov, je še čudno, da so do junija beležili porast obiska v hotelih.
Sava Turizem se trudi
Iz Save Turizma so nam odgovorili, da je zasedenost njihovih hotelov na Bernardinu, v Strunjanu in San Simonu ponekod celo boljša kot lani in v prvem polletju podobna kot v letu 2019. Hoteli iz skupine Sava so cene povišali povprečno za deset odstotkov, vendar cene sproti prilagajajo povpraševanju na trgu in se lahko spremenijo celo večkrat dnevno. V treh letoviščih zaposlujejo približno deset odstotkov delavcev iz tujine, večinoma iz držav bivše Jugoslavije. Zanje skrbijo na več načinov, zato so jim tudi izplačali enega najvišjih regresov v turizmu in božičnico. Država bi jim najbolj pomagala, če bi bistveno skrajšala pridobivanje delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, saj je to dolgotrajno in bistveno daljše kot v sosednjih državah. V treh letoviščih skupine Sava Turizem so v zadnjih treh letih investirali 20 milijonov evrov. Lani so denimo začeli s prenovo Hotela Vile Park z 220 sobami in zunanjim bazenom. V hotelu Histrion so bivši casinò spremenili v restavracijo in kongresno dvorano. Lani so prenovili apartmaje v resortu Salinera. Letos pa so prenovili še del depandans v San Simonu.
V izolski občini so letos poslovali bistveno bolje kot v enakem obdobju 2019, saj so v tem času ustvarili 15 odstotkov več prenočitev, konkretnih številk pa raje niso navedli.
Poleg omenjene prenove depandans v San Simonu gradijo v Izoli tik ob morju nov hotel, ki bo odprt šele julija. Za investicije so poskrbela podjetja, občina pa je več pozornosti namenila prireditvam, s katerimi stavi na boljši obisk.
Koper napreduje, iz Pirana ne odgovarjajo
V koprski občini vlagajo največ v prenovo kopališča v Žusterni. Letos bodo začeli s temeljito prenovo starega kopališča, za kar bodo letos in prihodnje leto namenili približno 1,45 milijona evrov. V Šmarjah bodo obnovili športna igrišča in park, za kar bodo namenil 834.000 evrov. V koprski občini in tudi v slovenski Istri nasploh je največja pridobitev prvo glamping naselje v slovenski Istri Vinski raj v Marezigah, kjer je zasebnik Alen Babič s pomočjo evropskih sredstev investiral 1,5 milijona evrov in pridobil 12 lepo urejenih hišic z bazeni in jaccuzziji ter savnami. Občina Koper je v petih mesecih zabeležila le 69.000 prenočitev, kar je v primerjavi z drugimi občinami pravzaprav malo. Kopru preprosto manjka boljših hotelskih zmogljivosti, toda prav Koper vlaga med vsemi obalnimi občinami največ v razvoj turizma.
Iz Ankarana so nam povedali, da podatkov za polovico leta še nimajo, da pa so imeli v štirih mesecih za 7,5 odstotka več prenočitev kot leto prej. O konkretnih številkah in investicijah molčijo.
Iz piranske občine sploh niso odgovorili na naša vprašanja. Sklepamo, da je še največja letošnja občinska pridobitev obnovitev dela portoroškega sprehajališča med glavnim pomolom in portoroško plažo, ki so jo začeli že ob koncu lanskega leta (investicija 711.000 evrov). Šele zdaj obnavljajo še del centralne plaže z izgovorom, da se kopalna sezona v Portorožu začne šele 1. julija. Nekoliko so obnovili tudi drugo portoroško kopališče. V bistvu gre za drobiž, saj o milijonskih naložbah v Portorožu le sanjajo.
So se pa v piranski občini odločili za strožji nadzor (in omejitev) prometa v staro mesto, saj je pešcev in vseh, ki bi hoteli v mesto, preveč. Turiste bodo usmerjali delavci Okolja s pomočjo študentov. Strožje bodo tudi omejevali čas vstopa dostavnim vozilom v mesto. Poteza je razburila predvsem gostince in sobodajalce, ki menijo, da občinska uprava ne bi smela samo omejevati, ampak tudi ponujati rešitve za goste.
