Prazniki odprejo rane, ki jih čez leto lažje potlačimo
Simbolika praznikov lahko prebudi spomine in občutja, ki smo jih čez leto odrinili. V decembru postanejo glasnejši trenutki, ko smo bili sami, ko smo pogrešali bližino ali varnost. Pogosto se znajdemo v razkoraku med zunanjimi pričakovanji veselja in notranjim doživljanjem, ki je tišje, ranljivejše in bolj nežno.
Tihe stiske – žalovanje, osamljenost, izgube
Prazniki so zahtevni za vse, ki nosijo breme, ki ga okolica ne vidi. Za tiste, ki žalujejo za bližnjimi ali odnosi, ki so se končali, in za tiste, ki se soočajo z izgubo doma, varnosti ali pripadnosti. Težki so za ljudi, ki živijo z boleznijo – telesno ali duševno –, s kroničnimi bolečinami, depresijo, tesnobo ali izgorelostjo. Posebej naporno je za tiste, ki skrbijo za bolne družinske člane in nosijo nevidno izčrpanost.
Izzivi so veliki tudi pri ljudeh, ki se spopadajo s finančnimi stiskami, razhodi, družinskimi konflikti ali življenjskimi pretresi, ki omajajo občutek stabilnosti. Prazniki te občutke pogosto poglobijo. Vsaka od teh zgodb je pomembna in vredna prostora, četudi o njih pogosto molčimo.
Bolečina v času luči – dvojnost praznikov
Zunanji praznični blišč je pogosto v nasprotju z notranjim svetom. Ko vidimo druge nasmejane, lahko svojo tiho bolečino razumemo kot nekaj »narobe«. A čustva ne poznajo koledarja. Prazniki lahko hkrati prebudijo toplino in žalost – in ta dvojnost je naravna in človeška. Bolečina ni znak šibkosti, temveč občutljivosti, ki se v tem času močneje začuti.
Kako preživeti praznike, ko nam ni do praznovanja
Človek v stiski ne potrebuje popolnosti, temveč nežnost. Pomaga, če zmanjšamo obveznosti, opustimo pritisk pričakovanj in si dovolimo reči: »Ne zmorem.« Dragoceni so drobni rituali: mirna svetloba, sprehod, dihanje, čaj, tiha glasba, občutek urejenosti prostora. Veliko pomeni tudi stik z eno varno osebo, ki nas sprejme takšne, kot smo. Dovoljeno je ustvariti svoj december.
Bližina, ki zdravi bolj kot popolnost
Največ pomiritve prinese občutek, da nismo sami. Ne potrebujemo popolnih družinskih prizorov, temveč resnične, mehke stike. Včasih ena oseba, ki nas vidi in sliši brez pričakovanj, pomeni več kot celotna praznična množica. Bližina je v sprejemanju, ne v videzu popolnosti.
Dovoljenje za drugačen december
Prazniki ne zahtevajo bleščave. Lahko so tihi, mirni in bolj pristni. Dovoljeno je čutiti to, kar je prisotno, ne to, kar »bi morali«. December je lahko prostor nežnosti – do sebe, svojega ritma in svojega doživljanja. Prav iskrenost pogosto odpre največ topline.
»Toplina ne pride od popolnosti, ampak od tega, da si dovolimo biti resnični.«
