V zadnjih mesecih prebivalci slovenske Istre vse pogosteje poročajo o opažanjih divjih prašičev v bližini naselij. Na družbenih omrežjih se širijo fotografije in opozorila, marsikdo pa ima zato občutek, da je teh živali vse več. Toda Matjaž Smrkolj pravi, da to ni res.
»Lovci LD Strunjan ne opažamo drastičnega povečanja populacije divjih prašičev. Ljudje vse bolj posegamo v njihov naravni habitat. Vsako leto je več vrtov, njiv, oljčnikov in sadovnjakov. Dostop do hrane in visoke temperature povzročajo, da se divje živali zadržujejo tam, kjer sta voda in obilica hrane.«
ZAVAJAJOČE FOTOGRAFIJE LAHKO USTVARIJO NAPAČEN VTIS
Sogovornik opozarja, da lahko nepreverjene objave na družbenih omrežjih in v medijih hitro ustvarijo napačen občutek nevarnosti.
»Ljudje in tudi mediji povzročajo paniko in kar naenkrat so divji prašiči največja nevarnost na Obali,« je pojasnil.
Kot primer navaja fotografijo divjega prašiča ob zabojnikih za odpadke, ki se je po spletu širila z navedbo, da je bila posneta v Luciji. Kasnejše preverjanje izvora je pokazalo, da fotografija ni nastala v Sloveniji, temveč v tujini in je po spletu krožila že dve leti prej.
NAPADI NA LJUDI SO IZJEMNO REDKI
Čeprav lahko srečanje z divjim prašičem vzbuja strah, v Lovski družini Strunjan doslej niso zabeležili primera, da bi ta žival napadla in poškodovala človeka. Največ previdnosti svetujejo ob srečanju s svinjo, ki ima mladiče.
»Če ljudje opazijo svinjo z mladiči, naj ji ne pristopajo. Svinja se bo sama umaknila. To velja za vso divjad. Počakajte, da se žival odmakne, ali pa se sami umaknite.«
Ob tem Smrkolj dodaja zanimivo primerjavo: »Enako bi ravnali, če bi videli velikega psa brez lastnika.«
LOV NI HOBI, AMPAK ODGOVORNO PROSTOVOLJNO DELO
Lovske družine po besedah Smrkolja za zdaj uspešno uravnavajo številčnost divjih prašičev, pri čemer se odstrel iz leta v leto povečuje. Delo lovcev pa je zahtevno, saj so te živali aktivne predvsem ponoči, za učinkovito upravljanje populacije pa je potrebna ustrezna oprema. Smrkolj meni, da bi k še uspešnejšemu nadzoru pripomogla tudi ureditev več privabljalnih krmišč zunaj naselij.
Ob tem poudarja, da je lovstvo veliko več kot zgolj odstrel divjadi – gre predvsem za odgovorno in prostovoljno skrb za naravno ravnovesje.
»Kljub vsem obveznostim, ki jih nalaga življenje, vsak lovec opravi vsako leto od 20 do 100 biotehničnih in biomeliorativnih delovnih ur v lovišču. Da upleniš divjega prašiča, je treba preživeti veliko noči in ur na preži.«
DIVJI PRAŠIČI LAHKO V ENI NOČI PREHODIJO TUDI 30 KILOMETROV
Te živali hrano večinoma iščejo ponoči. Takrat lahko prehodijo tudi več deset kilometrov, zato pogosteje prihaja do srečanj z ljudmi in prometnih nesreč.
Lovci voznikom svetujejo previdno vožnjo in dosledno spoštovanje omejitev hitrosti, zlasti na območjih, kjer se divjad pogosto zadržuje.
KAJ STORITI OB TRKU Z DIVJADJO?
Če voznik povozi divjo žival ali opazi povoženo divjad, mora dogodek prijaviti na številko 112 ali 113. Center za obveščanje nato obvesti pristojno lovsko družino. Če je žival poginila, hkrati pokliče tudi higiensko službo, ki poskrbi za odvoz. Če je žival še živa, jo lovec humano usmrti, nato pa sledi odstranitev.
Smrkolj ob koncu opozori, da delo lovcev ni omejeno le na odstrel divjadi. Pogosto jih občani pokličejo tudi zaradi ujetih srn v zaščitnih mrežah ali ograjah. »To srnjad vedno rešimo in jo izpustimo nazaj v naravo. Na žalost pa naletimo tudi na poškodovano divjad, ki jo moramo usmrtiti,« še doda.
Divji prašiči so del narave, ki nas obdaja. Ker se človek s širjenjem naselij in dejavnosti vse bolj približuje njihovemu prostoru, je ključno, da se naučimo sobivati z njimi in razumeti njihovo vedenje.
