Veslaške regate
Na FPP delujeta moška in ženska študentska veslaška ekipa, ki za veslanje uporabljata posebne čolne, imenovane kuterji. Gre za plovila, ki so se nekdaj uporabljala za reševanje na morju in so jih imele velike tovorne in potniške ladje. V sodobnem času so namenjena za veslaška tekmovanja, na katerih je deset veslačev in krmar. Veslaški ekipi Fakultete za pomorstvo in promet sta sodelovali na dveh veslaških regatah, in sicer na 28. mednarodni veslaški regati pomorskih šol v Bakru ter 22. Mednarodni regati na Reki. Študentke so osvojile prvo mesto v ženski konkurenci, fantje pa so zasedli drugo mesto v moški konkurenci. 22. Mednarodno regato, ki je potekala v akvatoriju reškega pristanišča, je organizirala Pomorska fakulteta na Reki. Obe ekipi FPP sta v svojih konkurencah osvojili visoko 3. mesto.
Že 15. Akademska regata
V soboto, 3. junija 2023 je v Piranskem zalivu potekala 15. Akademska regata. Vreme je bilo letos naklonjeno jadranju, saj je sončno in toplo popoldne zagotovilo odlične pogoje za jadranje. Regate se je udeležilo pet jadrnic odprtih razredov, ki so se pomerile v treh razredih in skupnem odprtem razredu. V skupni razvrstitvi je zmagala jadrnica Solaria AJK FPP, druga je bila jadrnica Daphne YC Portorož in tretja jadrnica Članica JK Ljubljana. Prehodni pokal se je po več letih vrnil v domači klub.
Konferenca IMSC v Splitu in konferenca o GNSS v Baški
V drugem tednu maja so se raziskovalci FPP udeležili 10. mednarodne konferenca IMSC v Splitu. Na konferenci je bil kot častni gost prisoten tudi dekan FPP prof. dr. Peter Vidmar. Na letošnji konferenci so bile izpostavljene vsebine o kibernetski varnosti, avtonomnih plovilih in trajnostnega delovanja pomorskih sistemov. Posebno pozornost so namenili vsebinam varovanja morskega okolja. Raziskovalci FPP so v tej sekciji predstavili rezultate projekta NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System). V okviru projekta se je ocenjevala geomorfološka občutljivost obale. Predstavljen je bil članek »Geomorphological Factors to be Considered in the Case of an Oil Spill in Northern Adriatic,« katerega rezultati so bili prilagojeni unikatnim tipom obal ali plaž v Jadranskem morju.
Na konferenci je bilo prav tako predstavljeno delo z naslovom »Comparison of the Different Compass Types Used in Navigation«. Raziskovalci FPP so predstavili rezultate o uporabi kompasov na ladjah in njihovem vzdrževanju. Posebej so bile obravnavane obvezne kontrole napak, skladno z mednarodnimi zahtevami vzdrževanja kompasov. Rezultati so izpostavili nujo uporabe naprednejših tehnologij določanja smeri na morju ter pogostejšem usposabljanju.
V Baški na Krku je potekala 6. Konferenca o GNSS. Tokratna tema je bila Tehnologije, tehnike in aplikacije pozicioniranja, navigacije in prenosa časa (PNT). Konferenco organizira The Royal Institute of Navigation s Pomorsko fakulteto Univerze na Reki. Raziskovalci s FPP in s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL so skupaj prikazali način lociranja virov motenj GNSS. Na ločeni delavnici so predstavili dve deli, in sicer so v članku z naslovom »Increasing maritime safety, including wearable biometrical sensors« predstavili potencialne izboljšave varnosti v pomorstvu. Drugo delo z naslovom »SMARTSEA – Master pilot program« pa je izpostavilo napredek v izobraževanju pomorščakov. Sredi meseca maja je konferenci sledila 3. Delavnica o pametnih, modrih in zelenih pomorskih tehnologijah, ki sta jo otvorila ugledna predstavnika s področja hidrodinamike ladij.
Konferenca v Drübecku
Med 23. in 25. majem letos je potekala Konferenca COMPIT’23. Gre za konferenco, ki predstavlja novosti v informacijski tehnologiji in v programih za uporabo v pomorski industriji. Teme so zelo aktualne, saj med drugim obravnavajo razvoj umetne inteligence, upravljanje big data, CAD tehniko, simulacije, robotiko ter avtonomno tehnologijo. To so področja, ki so vse bolj izpostavljena pri načrtovanju in delovanju sodobnih pomorskih sistemov.
Raziskovalci FPP so v okviru konference predstavili zasnovo biometričnega sistema za izboljšanja pomorske varnosti. Gre za spremljanje telesnih parametrov upraviteljev, ki zagotavljajo zaznavanje ter morebitne možnosti nastanka človeških napak pri upravljanju plovil. V primeru grozeče nevarnosti se spremlja plovilo ter po potrebi svetuje, usmerja ter asistira. Dosedanji rezultati so zelo obetavni, kljub temu pa je potrebno obravnavati tudi omejitve. Zagotovo pa lahko pričakujemo, da bodo biometrične meritve v bližnji prihodnosti vključene kot sestavni del sodobnih navigacijskih orodij, četudi so prisotni pravni in etični vidiki dostopa in upravljanja z osebnimi ter biometričnimi podatki. Sistematična uporaba takih rešitev bo predvidevala in preprečevala potencialne nesreče, ki so povezane s človeškim dejavnikom upravljanja in odločanja.
