Ko telo začne »teči šprint«, srce pa odpove
Mnogi bolniki z atrijsko fibrilacijo poročajo o nenadnih in neprijetnih telesnih občutkih, ki jih prestrašijo in pogosto presenetijo. Srce jim začne močno in neenakomerno razbijati, pojavi se lahko občutek dušenja, vrtoglavica ali slabost. Zaradi intenzivnosti simptomov nekateri poiščejo nujno medicinsko pomoč, kjer jim zdravniki postavijo diagnozo atrijske fibrilacije – najpogostejše motnje srčnega ritma, ki pogosto prizadene ljudi že pred 50. letom starosti.
Zakaj je atrijska fibrilacija nevarna?
Pri atrijski fibrilaciji električni signali v srcu postanejo kaotični, predvsem v levem atriju. Posledica je neučinkovito črpanje krvi, njen zastoj in nastanek krvnih strdkov. Če tak strdek zaide v možgane, pride do možganske kapi.
Atrijska fibrilacija je odgovorna za 20–30 % vseh možganskih kapi.
Pogosto ostane neopažena, saj se simptomi lahko pojavijo le občasno ali ponoči.
V mnogih primerih jo odkrijejo šele po prvi možganski kapi.
Dejavniki tveganja in znaki, ki jih ne smete spregledati
Med najpogostejšimi vzroki atrijske fibrilacije so:
Visok krvni tlak
Bolezni srčnih zaklopk
Sladkorna bolezen tipa 2
Motnje delovanja ščitnice
Redno uživanje alkohola (tudi v majhnih količinah)
Kajenje in uporaba drog
Spalna apneja
Tudi vrhunski športniki, zaradi upočasnjenega srčnega utripa in povečanih atrijev
Če pri sebi opazite podobne simptome – nenavadno hitro bitje srca, omotico, težko dihanje ali utrujenost – se čim prej posvetujte z osebnim zdravnikom ali kardiologom. Pravočasna diagnoza in zdravljenje lahko bistveno zmanjšata tveganje za resne zaplete, kot je možganska kap. Atrijska fibrilacija je resna, a ob ustreznem nadzoru tudi obvladljiva motnja.
