S 1. januarjem 2025 je namreč začela veljati plačna reforma v javnem sektorju. Številni javni uslužbenci so povišanje občutili že kmalu po njenem uveljavljanju – med njimi direktorji, funkcionarji sodne veje oblasti, župani, predsednica republike in nekateri drugi nosilci javnih funkcij.
Drugače je bilo pri funkcionarjih zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Premier Robert Golob je že pred sprejemom reforme napovedal, da se poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, državnim svetnikom in predsedniku vlade plače ne bodo zvišale takoj. Povišanje bo prišlo šele po koncu mandata aktualne vlade, s čimer so se želeli izogniti očitkom javnosti, da so si z reformo zvišali lastne plače.
Funkcionarji teh dveh vej oblasti bodo zato višje zneske na računih prvič prejeli 1. junija letos. Nato sledijo še trije postopni dvigi: 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in 1. januarja 2028. Ker novi poslanci do zdaj niso bili deležni povišanj, ki so jih vmes že prejeli drugi javni uslužbenci, bo junijski dvig zanje precej opazen. Osnovne poslanske plače bodo tako ob začetku mandata približno od 11 do 13 odstotkov višje kot danes.
Aprilska uskladitev plač z inflacijo
Poleg tega so se vse plače v javnem sektorju 1. aprila letos zvišale še za 0,9 odstotka zaradi delne uskladitve z inflacijo. Ta mehanizem je določen v plačni reformi. Leta 2025 usklajevanja z rastjo cen življenjskih potrebščin še ni bilo, letos pa že velja prehodno obdobje, ki ga omogoča.
Inflacija je v letu 2025 znašala 2,7 odstotka. Po formuli iz reforme se plače uskladijo le, če rast cen preseže določen prag – za leto 2026 je ta postavljen pri 1,8 odstotka. Letošnje zvišanje v višini 0,9 odstotka tako predstavlja razliko med 2,7 in 1,8 odstotka.
Nova uskladitev bi lahko sledila tudi prihodnje leto, če bo rast cen življenjskih potrebščin presegla 1,6 odstotka.
Ob tem je začela veljati tudi nova plačna lestvica. Po njej je vrednost prvega plačnega razreda – čeprav vanj ni uvrščen noben javni uslužbenec – določena pri 1.265 evrih bruto, najvišji, 67. plačni razred, pa znaša 8.900 evrov bruto. Reforma iz leta 2024 je uvedla razmerje 1 : 7 med najnižjim in najvišjim razredom. V najvišji razred so uvrščeni predsedniki države, vlade, državnega zbora ter ustavnega in vrhovnega sodišča, medtem ko so drugi funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje razporejeni nižje, do 55. plačnega razreda.
Poslanci s postopno rastjo plač do leta 2028
Poslanci so po novi lestvici razvrščeni med 56. in 63. plačnim razredom, vendar bodo vrednosti teh razredov višje kot doslej. Do leta 2028 se bodo glede na današnje ravni zvišale za približno 45 do 55 odstotkov.
Najvišji plačni razred med poslanci pripada predsedniku državnega zbora. Tisti, ki bo to funkcijo prevzel v petek, lahko pričakuje približno 7.136 evrov bruto mesečne plače, v kar je že vključena aprilska uskladitev z inflacijo. Plača se bo nato še trikrat zvišala, zadnjič 1. januarja 2028, ko naj bi dosegla okoli 8.900 evrov bruto, pri čemer morebitna dodatna uskladitev z inflacijo še ni upoštevana.
Do zdaj je osnovna bruto plača poslanca v najnižjem razredu znašala 4.150 evrov, najvišja pa 5.461 evrov. S 1. junijem bo najnižja poslanska plača zrasla na 4.971 evrov, najvišja pa na 6.342 evrov bruto. Do leta 2028 naj bi ti zneski predvidoma dosegli približno 6.430 oziroma 7.908 evrov bruto.
Na dejanski mesečni dohodek sicer poleg osnovnega plačnega razreda vplivajo tudi dodatki, predvsem za delovno dobo in za opravljanje dodatnih funkcij v parlamentu.
Najvišje in najnižje plače v odhajajočem sklicu
V aktualnem mandatu državnega zbora je najvišjo plačo prejemala predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, ki je mesečno dobila okoli 6.500 evrov bruto. Z nekaj več kot 5.900 evri bruto so ji sledili podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Jelka Godec (SDS).
Najnižji mesečni bruto prejemki pa so v zadnjih mesecih mandata pripadali Andreju Poglajnu in Mihi Kordišu, ki sta prejemala približno 4.260 evrov.
