KOLIKO OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI?

September – mesec hitenja in iskanja primernih dejavnosti. Novo šolsko leto se je začelo. Šolarjev, ki popoldneve preživljajo na domačih dvoriščih in igriščih, je vse manj. Vse več jih je, ki zaradi popoldanskih dejavnosti med tednom nimajo niti enega prostega popoldneva.

Deli novico s tvojimi prijatelji

September se zdi v družinah osnovnošolcev kot mesec stalnega hitenja in nekakšen mesec evforije. Tudi če so bile šolske potrebščine kupljene že konec junija, ima veliko družin na začetku šolskega leta opravka z izbiro, usklajevanjem in vpisom v različne obšolske in interesne dejavnosti. Otroci domov nosijo reklamne letake za različne krožke, tečaje in ostale dejavnosti in najraje bi se vpisali k več dejavnostim, kot jih dejansko zmorejo obiskovati. K nogometu zato, ker tja hodi tudi sošolec. Na jezikovni tečaj, ker imata starša še danes težave s tujim jezikom, saj ju nihče ni spodbujal k dodatnemu učenju, ko sta bila stara toliko, kot je sedaj star otrok. K plesnim vajam, ker si je mama želela biti baletka, in k pevskim vajam, ker si otrok sam tako želi ipd.

Premišljena izbira dejavnosti

Na začetku leta je veliko krožkov v šoli mamljivih in tudi izvenšolske dejavnosti se zdijo zelo privlačne in koristne za otrokov razvoj. Zelo pomembno je, da je izbor narejen premišljeno, upoštevajoč vse šolske obveznosti, obremenitve in ne nazadnje otrokove zmožnosti ter interes. Za število popoldanskih dejavnosti se mora otrok odločiti skupaj s starši. Pogosto opazimo, da starši navdušujejo otroke in jih vključujejo v dejavnosti zaradi lastnih ambicij in neuresničenih želja iz otroštva. Seveda je njihov odgovor, da si otrok to želi, vendar moramo biti pri tem resnično pozorni, saj otroci čutijo in sledijo željam staršev, ker jih ne želijo razočarati. Zato moramo resnično začutiti otroka in premisliti, katero popoldansko obremenitev si lahko otrok glede na svoje sposobnosti in učno uspešnost lahko privošči.

Zgodi se, da ima otrok toliko dejavnosti, da so starši zgolj taksisti, ki ga le prevažajo z enega konca na drugega, vmes pa jim komaj uspe urediti vse stvari, pomembne za življenje. Družina je tako cel teden v pogonu, v “izpolnjevanju” vseh na urniku določenih obveznosti, kar je tudi za starše zelo obremenjujoče. Lahko se zgodi, da se družinski člani vidijo samo zjutraj in zvečer pred spanjem, ko ni več moči za pogovor, ki je zelo pomemben za ohranjanje stika med najdražjimi.

Seveda se otrok pri vsaki dejavnosti nekaj novega nauči, ne smemo pa pozabiti, da je pomembna tudi družina in stik med družinskimi člani, ki se krha, če je vsak član ves čas preobremenjen s svojimi ambicijami in cele dneve odsoten od doma.

Otroku glede na izkušnje z učenjem v prejšnjem šolskem letu določimo število popoldanskih dejavnosti, ki jih bo obiskoval. Pomembno se je pozanimati o obsegu dejavnosti, saj nekatere potekajo tudi večkrat na teden, in o finančni obremenitvi, da mu ne bo treba zaradi finančne stiske sredi leta prenehati z obiskovanjem te dejavnosti. Če je neka dejavnost zelo obremenjujoča in poteka večkrat tedensko, je treba sploh mlajše otroke opomniti na to in pomagati izbrati le tisto, ki je zanje najbolj pomembna. Če se mlajši otrok ne more odločiti med več dejavnostmi, mu mora starš pomagati pri izbiri. Če otroku šolske obveznosti vzamejo veliko časa in ima morda nižji uspeh, ga nikakor ne smemo popolnoma prikrajšati za interesne dejavnosti in ga usmerjati le v učenje. Spodbujamo ga k izbiri take dejavnosti, pri kateri bo lahko izkoristil svoja močna področja in tako gradil dobro samopodobo. Pri tem vedno spremljamo njegovo obremenjenost, uspeh in v skladu s tem usklajujemo njegove obiske dejavnosti.

Obveznosti ob koncu tedna

Vikend naj bo čim bolj namenjen počitku, sprostitvi in osebnim odnosom znotraj družine. Zelo pomembno je, da se otroci ob koncu tedna odpočijejo in imajo čas samo zase. Seveda morajo starši znati oceniti svojega otroka. Nekateri otroci se znajo zelo dobro sami zaposliti in pri tem uživajo, drugi pa potrebujejo tudi usmeritev staršev, saj se lahko hitro zgodi, da prosti čas pomeni “buljenje v ekrane”. Starejši otroci tudi ob koncu tedna včasih utrjujejo svoje znanje in izdelujejo določene raziskovalne ali seminarske naloge.

Zelo dobro je, da otroka navajamo, da vse obveznosti opravi sproti in jih ne pušča do zadnjega dne. To pomeni, da petkovo nalogo naredi še isti dan, da je v soboto in nedeljo brez skrbi. Ni dobro, da čez vikend otrok nadomešča zamujene tedenske ure, ki so se zaradi premnogih popoldanskih obveznosti nabrale do petka.

Preobremenjenost otrok – psihosomatske motnje, obolenja

Preobremenjenost z vsemi obveznostmi in stres vplivata na slabljenje imunskega sistema, kar se pri otrocih lahko izrazi s kronično utrujenostjo, motnjami razpoloženja in boleznijo. Lahko se pojavijo psihosomatska obolenja, saj bi bil otrok rad uspešen in ne želi razočarati staršev, ne zmore pa več nositi toliko bremena. Preobremenjenost lahko vpliva tudi na odnose znotraj družine, saj imajo družinski člani premalo časa za medsebojno komunikacijo, zvečer pa so utrujeni in hitro pride do konflikta med njimi. Preobremenjen otrok tudi nima časa zase, da bi lahko počel, kar si želi. Tako začne tudi otrok izgubljati stik s sabo in ne prepozna več dobro svojih pravih potreb. Lahko bi rekli, da preveč dejavnosti prej negativno kot pozitivno vpliva tako na razvoj in zdravje otroka kot na odnose znotraj družine.

Zato je pomembno, da skupaj z otrokom takoj na začetku leta starši oblikujejo urnik, ki bo veljal celo šolsko leto. Glavni postavki tega urnika sta čas za učenje in dejavnosti, pa tudi za prosti čas in počitek. Urnik moramo vedno prilagoditi otrokovi starosti in sposobnostim. Vsak dan mora otrok poleg učenja in dejavnosti imeti tudi nekaj prostega časa.

Starši – zgled glede preobremenjenosti

Zelo pomembno je, da so najprej starši zgled glede preobremenjenosti, s čimer mislimo, da ne preživijo cele dneve v službi in poskrbijo za skupen družinski čas tudi med tednom in ne samo ob koncih tedna. To je čas, ko se vsak član umiri, pove, kako je preživel dan, kaj se mu je zgodilo, in ko ga drugi poslušajo, če se mu je “kje zataknilo” čez dan in mu je težko. To so trenutki, ko smo slišani in začuteni; predvsem otrokom veliko pomenijo in jim dajo moč ter motivacijo za nov dan.