Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil projekt “Zdravje v občini 2025”, ki je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v slovenskih občinah. Ta projekt omogoča primerjavo zdravja v posameznih občinah s slovenskimi in regionalnimi povprečji.
Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, ima pomemben vpliv na njihovo zdravje, zato je cilj tega projekta osvetliti zdravstveno stanje prebivalcev na lokalni ravni. Z objavo teh podatkov želimo spodbuditi ključne deležnike, predvsem odločevalce, da še naprej razvijajo aktivnosti, ki bodo spodbujale promocijo zdravja in krepitev dobrega počutja med prebivalci. Predstavljamo vam nekatere od objavljenih podatkov v občinah Koper, Piran in Izola.
KOPER: Kljub nekoliko daljši bolniški odsotnosti, nižja stopnja bolezni
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v občini je bila povprečno 19,5 dni na leto, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja, ki znaša 19 dni.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je tudi nižji od slovenskega povprečja. Prav tako je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in zlomov kolka v občini skladna s slovenskim povprečjem.
V občini je stopnja umrljivosti zaradi samomora nižja kot v Sloveniji, in sicer znaša 16 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji ta številka 18. Pomembno je izpostaviti tudi dejavnike tveganja za zdravje, kot so telesni fitnes otrok, ki je blizu slovenskemu povprečju, ter manjša stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, ki je 0,7 na 1000 prebivalcev, kar je prav tako manj od slovenskega povprečja.
PIRAN: težave z alkoholom v prometu
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v občini Piran je bila povprečno 16,6 dni na leto, kar je precej nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 19 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je bil prav tako nižji od slovenskega povprečja.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi v občini Piran je znašala 2,2 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, kar je nekoliko višje od slovenskega povprečja, ki znaša 1,9.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih občine 5,6 na 1000, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 6,1.
Pomembno je tudi, da je stopnja umrljivosti zaradi samomora v občini Piran nižja kot v Sloveniji, saj znaša 15 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 18.
Dejavniki tveganja za zdravje, kot so telesni fitnes otrok in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, so v občini Piran blizu slovenskemu povprečju, medtem ko je delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja.
IZOLA: Višja stopnja obravnav zaradi srčne kapi
Tudi Izolani gredo na bolniško odsotnost manj kot je povprečje v Sloveniji. Nižji je tudi delež oseb, ki imajo povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen. Obravnava bolnikov zaradi srčne kapi v Izoli je znašala 2,3 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, kar je nekoliko višje od slovenskega povprečja, ki znaša 1,9.
Tudi v občini Izola delež samomorov ne presega povprečja, temveč je nižji in znaša 15 na 100.000 prebivalcev.
Prav tako kot v Piranu, je v Izoli delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja.
