Ste se kdaj vprašali, koliko se ta paprika “izgubi” v procesu kisanja, oziroma ali je ohranila svoje hranilne snovi in vitamine?
Med kisanjem se izgubi vitamin C
Paprike so znane po vsebnosti vitamina C, ki je topen v vodi in občutljiv na toploto, svetlobo in dolgotrajno obdelavo. Med procesom kisanja se lahko izgubi velik del vitamina C. Vendar pa se pri fermentirani zelenjavi (brez pasterizacije) določen del tega vitamina lahko ohrani, saj fermentacija ne uporablja toplote.
Kisla paprika lahko vsebuje 20-30% izvorne količine vitamina C, če ni pasterizirana. Če je bila toplotno obdelana, je izguba večja.
Vitamini skupine B, kot so folati in vitamin B6, so med fermentacijo relativno stabilni in se lahko v določeni meri ohranijo. Fermentacija lahko celo poveča dostopnost nekaterih vitaminov iz te skupine, saj koristne bakterije (probiotiki) proizvajajo majhne količine teh vitaminov.
Minerali ostanejo nespremenjeni, kisla paprika pa velja za dragoceno živilo
Minerali, kot so kalij, magnezij in železo, ostanejo skoraj v celoti ohranjeni v kisani zelenjavi, saj niso občutljivi na fermentacijo ali obdelavo – kar pomeni, da jih v pečenih paprikah še vedno najdemo v enakih količinah kot v svežih paprikah.
Antioksidanti, kot je beta-karoten, so med kisanjem relativno stabilni, vendar jih je manj kot v sveži papriki.
Kisla paprika še vedno vsebuje pomembne hranilne snovi, zlasti minerale in antioksidante, medtem ko se del vitamina C in vitamina B lahko izgubi med procesom. Fermentirana in nepasterizirana paprika prinaša tudi dodatne koristi v obliki probiotikov. Čeprav ne vsebuje toliko vitaminov kot sveža paprika, je kisla paprika še vedno hranilno dragoceno živilo.
