PREVERJAMO URBANE MITE
Spanec je boljši kot žganec (slovenski pregovor).
Zagotovo ste že kdaj slišali izraz, da nekdo »spi kot dojenček«. Rada bi spoznala tistega, ki si je ta izraz izmislil. Dam roko v ogenj, da nima otrok, ker če bi moja deset mesecev stara deklica že znala govoriti, bi mi najbrž vsak dan rekla: »Mama, spanje je za šibke.« Starši, ki to berete, me zagotovo razumete. Trenutno je ura 22.44 in ravno razmišljam o tem, kako je bilo zame spanje nekoč podcenjeno. Serije sem gledala pozno v noč, tudi učila sem se v večernih urah in prave žurke se seveda niso pričele pred 23.00. Ampak kot za vsako drugo stvar tudi tukaj velja, da začneš stvari ceniti šele takrat, ko jih nimaš. In ja, sedaj bi vse dala za osem ur neprekinjenega spanja. Ma kaj za osem! Za štiri! Niti na misel mi ne pride, da bi do poznega gledala televizijo ali da bi šla iz stanovanja po 20.00. Takrat že na vsa usta zeham in pred omaro izbiram pižamo. V postelji sem najkasneje ob 22.00 (razen takrat, ko pišem članke za ObalaPlus).
Glede na vse napisano in na to, da so jesensko-zimski dnevi kratki, velikokrat deževni in posledično tudi zaspani, sem se odločila, da tokrat razbijemo mite in razkrijemo resnice o spanju.
- Človek potrebuje osem ur spanja. Ne drži. Verjeli ali ne ima pri tem velik vpliv dednost, pa tudi to, v katerem življenjskem obdobju smo in koliko smo navajeni spati. To je sicer zelo subjektivno. Nekateri bolje delujejo, če spijo samo 6 ur ali manj. Spet drugi pa potrebujejo tudi devet, deset ali celo več ur spanca. Sicer zdravniki opredeljujejo osem ur kot zdravo količino spanja za odraslo osebo.
- Štetje ovčk/pitje toplega mleka/pitje alkohola pred spanjem nam pomaga, da prej zaspimo in je naš spanec bolj kvaliteten. Ne, ne in ne. To so vse miti, ki ne držijo. Ljudje, ki pred spanjem »štejejo ovčke«, dokazano zaspijo kasneje. Mleko vsebuje triptofan, ki spodbuja spanje prek produkcije serotonina. Ampak žal vsebuje premalo te substance, da bi lahko resno vplivalo na spanje. Če ste pred odhodom v posteljo navajeni spiti kozarček ali dva, pa tega ne počnite več. Zaradi alkohola sicer prej zaspimo, ampak bo naš spanec občutno manj kvaliteten, saj naše dehidrirano telo ne bo počivalo, ampak bo obremenjeno s prebavljanjem alkohola, ki je tudi krivec, da se v REM fazi pojavljajo nočne more.
- Branje ali gledanje televizije pred spanjem nas sprošča. Ne drži. Luč, ki jo boste imeli prižgano ob branju ali svetloba zaslona (računalniškega, televizijskega ali telefonskega) bo zmanjšala nastajanje spalnega hormona – melatonina, zato boste težje zaspali. Melatonin se proizvaja v možganih, natančneje v hipofizi in to predvsem zvečer oziroma takrat, ko je zunaj tema. Zato poskusite vsaj eno uro pred spanjem odmakniti vse moteče stvari, kot so televizija, telefon, računalnik in ugasnite luči. Največja napaka, ki jo počnejo mnogi, pa je ta, da če se sredi noči zbudijo, najprej pogledajo na telefon. Če želite dobro in predvsem kvalitetno spati, tega ne počnite.
- Najbolj se spočijemo v REM fazi spanca. Ne drži. Znanstveniki so ugotovili, da je REM (angleška kratica za Rapid Eyes Movement oz. hitro premikanje oči) faza najbolj podobna budnemu stanju. Zato naj bi se najbolj spočili v NREM fazi (angleško za Non-Rapid Eye Movement oz. neintenzivno premikanje oči). Sicer pa med spanjem vseskozi prehajamo med posameznimi fazami, torej med rahlim in globokim spancem ter fazo REM. Z vračanjem v rahel spanec namreč lažje zaznamo, kaj se dogaja okoli nas.
- Spanje vpliva na zdravje. Drži. Med spanjem se v našem telesu odvije večina kemičnih in fizioloških procesov obnove, zato je to pomemben proces z več vidikov. Pomanjkanje spanja in motnje spanca so povezani z nevrološkimi obolenji, kot so glavoboli, možganska kap in Alzheimerjeva bolezen, prav tako pa negativno vpliva na srčno-žilni, endokrini in imunski sistem. Če malo spimo, se slabše počutimo, smo manj koncentrirani, manj produktivni, naša presoja je slabša, prav tako pa se poveča tveganje za sladkorno bolezen in debelost.
Želim vam sladke sanje. Lahko noč.
Manca Hribovšek
