Na ta dan se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tja prinašajo šopke in ikebane iz rož ter sveče, ki na koncu postanejo odpadek.
“Ocenjuje se, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa okrog 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve,” so povedali na Ministrstvu za okolje in dodali, da količina nagrobnih sveč na trgu sicer nakazuje trend zmanjševanja njihove uporabe. Glede tega je zanimiv podatek, da je še pred desetletjem vsak Slovenec prižgal približno dvanajst sveč vsako leto, zdaj jih torej osem.
Po nekaterih ocenah smo za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki, so še sporočili z ministrstva. Tradicijo prižiganje sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja Evropske unije, po njihovih besedah poznajo še v Avstriji in na Portugalskem.
Odpadne nagrobne sveče sicer niso nevaren odpadek, vendar njihova obdelava lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.
“Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih”.
