Na ministrstvu za delo so na včerajšnjem pogovoru z novinarji spomnili, da je bila novela zakona o evidencah uveljavljena 20. maja, uporabljati pa se bo začela v ponedeljek. Da bi se lahko delodajalci pripravili na spremembe pri evidentiranju, je bilo namreč določeno polletno prehodno obdobje.
Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom Inšpektorata RS za delo, da zakonodaja inšpektorjem ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so se izkazale kot ene najpogostejših na področju delovnih razmerij, je povedala generalna direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu Katja Rihar Bajuk.
Novela prinaša pet ključnih sklopov sprememb. Prvi se nanaša na delavce, za katere mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.
Samozaposlenim evidence o izrabi delovnega časa zase tudi v naprej ne bo treba voditi.
Prav tako so iz obveznega vodenja evidenc izvzeti funkcionarji, so pojasnili na ministrstvu za delo. Delovnega časa tako ne bo treba beležiti poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, sodnikom, pravobranilcem, ustavnim sodnikom, tožilcem, generalnim sekretarjem na ministrstvih, županom in tako naprej. Seznam zajema vse, ki so mandat za opravljanje funkcije pridobili na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru.
Med funkcionarje sodijo še osebe, ki jih skladno z zakonom izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov. Izjema so tudi visokošolski učitelji.
Drugi sklop novosti dopolnjuje podatke, ki jih je treba vpisovati v evidenco. Po novem bo treba vpisovati še čas prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zabeležiti opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da bodo jasno razvidne plus ali minus ure.
Tretji sklop novosti cilja na verodostojnost evidenc. Delodajalec bo tako moral delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko.
Določena je tudi obveznost delodajalca, da evidence trajno hrani na sedežu oz. kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo doslej.
Četrti sklop sprememb uvaja elektronsko vodenje evidenc, a le za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti.
Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju.
Peti sklop se medtem naša na prenovljene prekrškovne določbe. Določene so namreč višje globe, pa tudi pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov.
Inšpektor, ki doslej ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko delodajalcu izrekel le sankcijo zaradi oviranja postopka, po novem pa ga bo lahko tako kaznoval z globo višini 1500 do 20.000 evrov.
Prav tako na novo so predvidene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, in sicer v višini od 150 do 2000 evrov.
Na inšpektoratu spremembe pozdravljajo, v. d. glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik pa je v zvezi z njimi danes napovedala usmerjeno akcijo nadzora.
“Pri tem se seveda zavedamo, da zakon vnaša številne novosti ter da bodo imela nekatera podjetja pri tem težave /…/. Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve ter da ima večino zadev delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali,” je pojasnila.
