To so ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, ukinitev informativnega programa drugega programa TVS, ukinitev Radia Si, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Koper, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Maribor, ukinitev mediateke, ukinitev založniške dejavnosti RTVS, ukinitev predvajanja radijskih programov na srednjem valu in progresivno znižanje plač tako, da je skupni privarčevani znesek enak znižanju povprečne plače za en in za dva plačna razreda.
Za odzive smo se obrnili na vodstva koprskega radia in televizije. Odgovorni urednik Radia Koper, Andrej Šavko nam je odgovoril, da Zakon o RTV natančno določa obseg javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, zato so nekatere spremembe možne le z odločitvijo zakonodajalca.
“Dejstvo je, da je RTV Slovenija v zelo težkem finančnem stanju, ki je predvsem posledica neodgovornega ravnanja prejšnjega vodstva in ustanovitelja, državnega zbora in vseh vlad v zadnjih enajstih letih, ki zavodu niso zagotovili stabilnega financiranja. Sedanja višina RTV-prispevka je ista od leta 2012. Če bi se v tem obdobju usklajevala vsaj z rastjo inflacije, bi danes RTV Slovenija morda lahko razmišljala o razvojnih in inovativnih projektih, ne pa o krčenju svojih programov in dejavnosti,” pravi in dodaja, da je Radio Koper ena manjših programskih enot, zato njegova ukinitev nikakor ne more pomeniti rešitve za RTV. Je tudi ena najbolj poslušanih radijskih postaj na Primorskem in v Sloveniji, pripravlja vsebine za svoj program in za preostale programe Radia Slovenija, ki jih ni mogoče slišati na komercialnih radijskih postajah, nenazadnje pa prispeva tudi največji delež tržnih prihodkov regionalnega RTV centra.
“Finančno stanje RTV zavoda kliče po nujnih in takojšnjih odzivih, vendar iskanje rešitev v ukinjanju njenih vitalnih delov ne bo pripomoglo k okrevanju, ampak h koncu,” meni tudi odgovorna urednica TV Koper, Mojca Petrič Bužan. Kot nam je pojasnila, v njihovem programu podpirajo preudarne ukrepe in verjamejo, da bo tudi ustanovitelj naredil nujen korak, “ki bo omogočil ne samo preživetja, ampak nemoteno izvajanje javne službe posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.”
“Regionalni TV program Koper je s svojimi oddajami in prispevki pomemben soustvarjalec programov Televizije Slovenija. Kljub temu, da gre za kakovosten program s posebnim poslanstvom, njegova produkcija že vrsto let poteka po načelu varčnosti in s pomočjo sredstev iz evropskih skladov. V prihodnje bi torej veljalo naš program okrepiti in ne nasprotno, ugašati,” je še dodala Bužanova.
Upravi so svetniki sicer naložili tudi, naj predloži seznam vseh nepremičnin v lasti RTVS, ki niso nujne za opravljanje lastne dejavnosti, z oceno njihove tržne vrednosti.
Kot je na seji povedala glavna finančnica RTVS, Saša Umek Knez, so namreč prihodki v prvih devetih mesecih predvideni načrt presegali za skoraj 1,5 milijona evrov, odhodki pa za 4,8 milijona evrov. Največ prihodkov je bilo zaradi prodaje delnic Eutelsata, odhodkov pa na račun višjih stroškov dela redno zaposlenih. Izguba je konec septembra znašala 7,2 milijona evrov, kar je 3,3 milijona evrov slabše od načrta.
Umek Knez ocenjuje, da bo realizacija prihodkov RTVS do konca leta za 5,5 milijona slabša od načrta, predvsem zaradi nižje dosežene cene pri prodaji omenjenih delnic in ker zavod ne bo prodal nepremičnin, ki so bile v načrtu predvidene za prodajo v vrednosti 1,9 milijona evrov. Odhodki pa bodo do konca leta predvidoma presegli načrt v višini 5,1 milijona evrov, največ zaradi višjih stroškov dela redno zaposlenih.
Zavod je sicer v oktobru za načrtom zaostal za 110.000 evrov, kar je najboljši rezultat v letošnjem letu. Umek Knez je dejala, da je bil julija rezultat od načrta slabši za milijon evrov, avgusta za 930.000, septembra pa za 770.000. “Kar pomeni, da so ukrepi uprave, ki so bili sprejeti, že dosegli določene pozitivne premike pri poslovanju,” je sklenila.
Svetniki so na seji govorili tudi o poslovnem okviru za leto 2024, a niso podali konkretnih številk. Predvidoma bodo odhodki višji od prihodkov, zato bodo morda zmanjševali obseg programskih vsebin in posledično število zaposlenih, kar naj bi storili z upokojevanjem.
Predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić je pojasnil, da se s produkcijskimi enotami pogovarjajo o prerazporeditvi sredstev med enotami. “Nezadovoljstvo v enotah je še večje, kot je bilo prej,” je dejal.
Svetniki so se v razpravi strinjali, da so zdaj krizni časi, zato so rezi potrebni. Razpravljali so o ukinitvi glasbene produkcije in zmanjšanju regijskih centrov Koper in Maribor. Zanimali so jih tudi prenosi evropskega prvenstva v nogometu in olimpijskih iger. Martić je dejal, da ima RTVS pravice zanje zagotovljene, denarja za realizacijo obeh pa še ne.
Predlagali so še razmislek na strani prihodkov, sploh pri oglaševalskih prihodkih ob evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah ter da bi lastno produkcijo ponujali na trgu. Martić je odgovoril, da to počnejo že zdaj. Ob tem so svetniki opozorili, da bo financiranje zavoda nestabilno, dokler se rtv-prispevek ne bo zvišal.
Predsednica komisije za programske standarde in obravnavo odzivov javnosti Klaudija Sedar je na seji predstavila nove programske standarde. Večina sodelujočih v javni razpravi in internem posvetu je ocenila, da je osnutek predloga dobro izhodišče, treba pa je dokument še dopolniti in vključiti italijansko in madžarsko skupnost.
Varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov vsebin RTVS Marica Uršič Zupan pa je opozorila na potrebo po ustreznem usposabljanju voditeljev in novinarjev informativnih oddaj na TV Slovenija. Martić je ob tem opozoril, da televizija za razliko od radia za govorno usposabljanje nima ne kadrov ne denarja, da pa se problematike zavedajo in jo že rešujejo.
