Zbrani podjetniki in obrtniki, znanstveniki, raziskovalci ter predstavniki lokalnih oblasti štirih obalnih občin so včeraj na problemski konferenci Morje, kdo bo tebe ljubil razpravljali o cestni in pomorski infrastrukturi. Med drugim so znova poudarili nujnost izgradnje dvotirne železnice – drugi tir in izgradnjo 3 pasu na Primorski avtocesti.
Vladi RS, državnemu zboru, državnemu svetu, pristojnim ministrstvom in državnim agencijam so tako posredovali deklaracijo v kateri zahtevajo aktivnejši pristop do reševanja nakopičenih izzivov, saj morje ni namenjeno zgolj pretovoru blaga in poletnemu kopanju. Morje namreč ponuja številne razvojne priložnosti je bilo včerajšnje sporočilo konference.
Naj spomnimo, da je bila v letu 2010 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva, ki jo je leta 2016 zamenjala Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa, ki pa se na področju pomorstva opredeljujej predvsem na področjih razvoja koprskega pristanišča, varnosti pomorskega prometa in zaščiti morja, razvoj različnih vrst pomorskih agencij pa se omenja le bežno ali pa sploh niso opredeljena, še več beseda pomorstvo je zamenjana z besedo vodni promet, kar kaže na zgrešen koncept razumevanja pomorske panoge.
Tako zbrani podjetniki in obrtniki, znanstveniki, raziskovalci ter predstavniki lokalnih oblasti od državnih organov pričakujejo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor pospešilo aktivnosti pri pripravi krovnega dokumenta za morje. Določiti je namreč potrebno namembnost posameznih predelov morja, in sicer v sodelovanju z obalnimi občinami, ki so prav s tem namenom 13. maja sprejele slep o ustanovitvi Sveta za slovenski jadran. Polg tega pričakujejo tudi, da bo vlada do konca leta 2019 imenovala organ v kateren bodo poleg predstavnikov lokalnih skupnosti še državni sekretarji ministrstev za okolje in prostor, kmetijstvo, infrastrukturo in gospodarstvo ter 4 predstavniki gospodarstva. Glavni cilj te zahteva pa je priprava dokumenta, ki bo jasno določal kateri pas morja je namenjen gospodrastvu, kateri turizmu itd.
Druga zahteva je zahteva po izgradnji drugega tira, ki bi moral biti zgrajen že leta 2002. Poleg tega pa skoraj vsakodnevni zastoji na Primorski avtocesti od Ljubljane do razcepa Gabrk več kot potrjujo, da je tretji vozni pas na tem odseku nujno potreben. Prav tako, si navzoči na konferenci želijo hitre in efektivne odločitve o poteku trase avtocestnega odsekado meje s Hrvaško v Istri.
“Ne zmoremo več biti nekajmesečni ujetniki stoječe pločevine na cestah proti meji s Hrvaško,” so bile včeraj besede Rakarja, direktorja PGZ.
Ena od zahtev je tudi ta, da naj bi vlada obalno hitro cesto izvzela iz vinjetnega sistema. Ko razlog za to izjemo, so navedli dogovor med Slovenijo in takratno Jugoslavijo v okviru Osimskih sporazumov. Poleg tega so v zahtevah navedli še potrebo po dodatnih električnih daljnovodih, ki bodo zagotovili normalno preskrbo z elektriko in s tem zadostili tudi gospodarskemu razvoju.
Ko govorimo o infrastrukturi na morju ne smemo pozabiti na stalno potrebo po poglabljanju morskih dostopnih kanalov, so včeraj izpostavili na konferenci in dodali, da pričakujejo čim prejšnjo gradnjo posebnega odcepa iz Sermina, kar bo razbremenilo mestne vpadnice in usmerilo več kot 1000 težkih tovornjakov, ki dnevno vstopijo in izstopijo iz pristanišča, na nov kamionski terminal.in drugo infrastrukturo, ki se bo kmalu začela gradit.
Poleg naštetega, si želijo tudi podpore države pri razvoju turističnih produktov, ki so povezani z morjem. Kot eno od priložnosti so navedli ureditev morskega javnega prevoza za turiste, ki bi potekal med obalnimi mesti, sicer pa si med drugim želijo tudi več usposobljenega in strokovnega kadra na področju pomorstva. Pozabili pa niso niti na ribiče, saj je prav pri njih velik potencial za prenos ribiške kulture na širšo javnost in mlajše generacije.Ob tem so izpostavili predvsem željo po tem, da bi država zagotovila podporo in možnost za diverzifikacijo ribičev tudi v dejavnosti zunaj ribištva, s poudarkom na izboljšanju ribiške infrastrukture.
