“V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov, prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano,” poudarjajo pri NIJZ.
Dojenje po njihovih navedbah za zdravje otrok, družin in planeta prinaša nešteto prednosti. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo. Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko, pojasnjujejo pri inštitutu.
V zadnjih desetih letih so številne države dosegle pomemben napredek pri povečanju deleža izključno dojenih otrok. Delež izključno dojenih otrok na globalni ravni se je povečal za 10 odstotnih točk, in sicer na 48 odstotkov. Še večji napredek pa je mogoč, če zagotovimo zaščito in podporo dojenju, zlasti na delovnem mestu, ob svetovnem tednu dojenja sporočata Unicef in WHO.
Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja ter tudi v času po njem, so še zapisali pri NIJZ.
“Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo,” so izpostavili na NIJZ. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin in zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka, so dodali.
Pogostnost dojenja v lokalnem okolju, na področju celotnega mesta, si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazno mesto. Projekt pri nas izvajata Unicef Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira. V štirih letih, odkar projekt deluje v Sloveniji, je v njem sodelovalo šest občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Prve tri so že pridobile naziv Dojenju prijazno mesto, so še sporočili iz Unicefa.
Mestna občina Koper se je k temu formalno zavezala maja letos. »Čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Mnoge doječe družine se ob prihodu domov – včasih pa že v porodnišnicah – srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja,« je takrat povedal izvršni direktor UNICEF-a Slovenija Tomaž Bergoč.
Iz koprske občine pa so sporočili, da se zavedajo, da je podpora doječim materam in družinam na lokalni ravni izjemno pomembna, zato je program, ki si ga je zastavila na poti do pridobitve naziva Dojenju prijazno mesto, osnovan na podlagi usmeritev nacionalnega programa Dober tek Slovenija,
usmeritev Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), vključno z upoštevanjem
desetih korakov do dojenju prijaznega mesta in programom projekta Koper – zdravo mesto za
obdobje od 2020 do 2024.
Občina si bo prizadevala ne le k promociji dojenja, temveč tudi k izgradnji zdrave lokalne skupnosti – skupnosti, ki bo omogočala družbene, politične in fizične pogoje za spodbujanje, odločanje in »izvajanje« dojenja, so obljubili. »Prav zato bomo delovali po principih skupnostnega pristopa, med seboj povezovali različne partnerje iz različnih strok in sektorjev ter k soustvarjanju programa aktivno vključevali ciljno populacijo. Posebno pozornost bomo namenili zmanjševanju neenakosti v zdravju in zagotavljanju enakih možnosti, predvsem za najbolj ranljive skupine oz. posameznike,« je povedala koordinatorica projekta Manica Remec.
Župan Aleš Bržan: »Lahko imamo najlepšo plažo ali najvišji nebotičnik, a šele takrat, ko bomo prijazni do svojih občanov, ko bomo skrbeli, ne le za najranljivejše, ampak vse skupine prebivalcev, bomo postali najboljša občina. Danes smo naredili enega izmed korakov v to smer.«
V Kopru je sicer pod vodstvom izkušenih strokovnjakinj že začela delovati podporna skupina za dojenje. Srečanja, namenjena svetovanju o pomenu in poteku dojenja ter nudenju pomoči pri težavah z dojenjem, potekajo dvakrat mesečno v prostorih Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre. Poleg skupinskih srečanj pa so na voljo tudi individualni posveti.
V Mestni občini Koper bodo pri projektu pridobivanja naziva Dojenju prijazno mesto sodelovali Center za socialno delo Južna Primorska, Zavod Koper Otok, Obalne lekarne Koper, Splošna bolnišnica Izola, Svetovalni center Istre, Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju in Zdravstveni dom Koper.
