Po koprskih ulicah je danes odmeval zvok zvonov. Prišli so kurenti, ki preganjajo zimo in nas pripravljajo na pomlad ter toplejše dni.
Že nekaj tednov nazaj smo jih lahko občudovali tudi v Piranu.
Kurenti so tradicionalni liki, ki so nedeljiva in prepoznavna značilnost slovenskega pustnega običaja, predvsem v Pomurju, kjer je najbolj znana kurentovska povorka v okolici Ptuja. Gre za izjemno barvit in energičen obred, ki ima globoko zakoreninjene korenine v predkrščanskih običajih in verovanjih.
Kurentovanje poteka predvsem na pustne dni, ko se kurenti zbirajo v skupinah in v procesijah hodijo po vasih in krajih, obiskujejo domove, plešejo, preganjajo ljudi in predvsem s svojim hrupom sporočajo prihod pomladi. Ob tem je velik poudarek na veselju, smehu in druženju, saj se s tem tudi simbolično preženejo zima in vsi strahovi, povezani s hladnim letnim časom.
Na Unescovem seznamu
Kurentovanje je danes del slovenske kulturne dediščine in je bilo leta 2017 tudi vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Gre za obred, ki ni le zabava, ampak pomemben del slovenske zgodovine, ki povezuje ljudi in ohranja tradicijo, hkrati pa s svojo edinstvenostjo privablja turiste in obiskovalce iz celega sveta.
