Na včerajšnji izredni seji Občinskega sveta MOK so svetnice in svetniki soglasno podprli sklep o podaji zahteve po presoji ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis referenduma o uveljavitvi Odloka o razveljavitvi odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev »Centralnega parka Koper«. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi se volivke in volivci na referendumu neposredno izrekali o nezakonitem aktu.
Poleg zahteve o ustavni presoji vsebine referendumske zahteve, ki jo je 7. decembra vložil svetnik Boris Popovič s podporo volivcev, so občinski svetniki soglašali s predlogom, da Ustavno sodišče absolutno prednostno obravnava pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti oziroma zakonitosti odloka, na katerega se pobuda nanaša, ki jo je že leta 2018 vložila družba MM investicije, Upravljanje z nepremičninami, d. o. o. Občinski svet je za vložitev obeh zahtev pooblastil župana Mestne občine Koper Aleša Bržana. O predlogu sklepa je glasovalo 26 svetnikov, od tega jih je 23 glasovalo za, nihče pa ni bil proti.
Kot je v uvodu pojasnil koprski župan, bi v primeru, da občinski svet ne bi potrdil zahteve za ustavno presojo referendumske zahteve, obstajala možnost, da bi se koprske volivke in volivci na referendumu neposredno izrekali o nezakonitem aktu. Vprašanje namreč ostaja, ali je prvotni prostorski akt (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev »Centralnega parka Koper«) sploh zakonit, saj o njegovi ustavnosti pristojno sodišče še ni odločalo.
Ob tem je navedel, da presoja ustavnega sodišča ne bo v ničemer zadrževala referendumskih postopkov, saj je včeraj podpisal akt, ki določa, da se zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma uradno začne ta četrtek, 24. decembra, in se zaključi 7. februarja.
»Danes ne odločamo niti o neobstoječem parku niti o upravičenosti referendumske pobude in njenih posledicah, ampak zahtevamo le jasen odgovor o dopustnosti te pobude. Odlok o OPPN Centralni park Koper smo razveljavili tudi zaradi dvoma v njegovo ustavnost. Ker je ta prostorski akt preprečeval gradnjo investitorju, ki je že pridobil dovoljenje za gradnjo, smo s svojo odločitvijo in podpisanim sporazumom preprečili tudi tveganje morebitnih odškodninskih tožb,« je še dodal Bržan, ki je prepričan, da bi morali volivke in volivci pred odločanjem o ponovni uveljavitvi tega prostorskega akta imeti jasno informacijo o tem, ali res odločajo izključno o prostorskem vprašanju oziroma o tem, kakšne finančne posledice za občino lahko ima njihov glas.
