Poenostavljen povzetek raziskave javnega mnenja o tem, kdo bi lahko vodil tri istrske občine v naslednjem mandatu, kaže, da bi lahko čez dobro leto krmila treh obalnih občin zelo verjetno prevzeli (ali obdržali) Andrej Korenika, Boris Popovič in Aleš Bržan, če pa Popovič ne bi kandidiral v Izoli, morda celo Vasilij Žbogar.
Napoved bi se lahko uresničila, če čez eno leto v omenjenih občinah volivci ne bodo imeli boljših kandidatov, če jih morda v letu dni ne bo prepričal kak padalec z boljšim programom, argumenti in referencami, ali če se bodo volivci povsem odpovedali mnenju tokratnih anketirancev. Dvoma o tem, da bi bili omenjeni izbrani za župane, če bi bile volitve prejšnji teden in ob tako zastavljenem naboru kandidatov, v Inštitutu Mediana in pri naročniku (torej lastniku tega medija) nimajo. Vzorec vprašanih je bil nadpovprečno velik, sistem zajemanja podatkov strokovno standarden, namen ankete pa, tako predvidevam: spodbuditi razpravo in premislek o izboru najboljšega. Po mnenju nekaterih vpletenih in političnih analitikov pa je raziskava lahko tudi dobro orodje v utrjevanju položaja posamičnih županskih kandidatov.
Med ponujenimi imeni možnih kandidatov je raziskava navajala nekaj takih, ki so sicer sami napovedali svoje kandidature, nekaj je bilo takih, ki so javno že zdavnaj ali nedavno odločno in jasno povedali, da jim kandidatura za župana niti na pamet ne pride, nekaterih, za katere se pričakuje kandidatura, pa med ponujenimi imeni v anketi ni bilo. Nekateri moji sogovorniki so se vprašali, kako tehtno premišljene so lahko preference, če vprašani sploh ne poznajo programov prihodnjih kandidatov. In dodatno, če med ponujenimi kandidati ni tistih, ki taktično še skrivajo svoje kandidature. Če so torej razpoložljivi ponujeni odgovori pomanjkljivi in je do volitev še razmeroma daleč, lahko sklepamo, da tudi končni rezultat ankete ni najbolj zanesljiv.
Ampak naročnik ankete ima odgovor: to je šele prva raziskava, ki bo najverjetneje vsaj nakazala določene dileme in vprašanja, aktualna že pred skorajšnjimi državnozborskimi volitvami. Po državnih volitvah bo medij Obala plus naročil drugo raziskavo in tedaj bodo karte prvič temeljito premešane. Jasneje bo, kakšne so videti nove politične razmere v državi, kdo bo s kom, kdo zaveznik in kdo sovražnik. Šele po parlamentarnih volitvah se bodo v Sloveniji začele resnejše priprave vseh strank (in kandidatov) za naskok na občinske trdnjave. Najbolj prepričljiva pa bo seveda tretja načrtovana anketa, nekaj tednov pred volitvami, ko bodo vse maske razkrite, programi predstavljeni, zasluge in grehi, prednosti in šibkosti dodobra razgaljeni.
S tega zornega kota je lahko namen tudi tako zgodnje ankete bolj razumljiv in sprejemljiv. Da namreč sproži razpravo, podrobnejši premislek o teh, ki so se v prvem krogu izkazali za favorite, da spodbudi tiste, ki morda predolgo oklevajo in se ne znajo (ne upajo, taktizirajo) pokazati v dovolj zaupanja vredni kandidaturi. Če boljših kandidatov od tokrat »izbranih« ni, potem so pač ti, ki so na voljo, najboljši.
BORIS POPOVIČ SE VRAČA
Najbolj presenetljiv je morda rezultat, ki kaže možnosti nekdanjega dolgoletnega koprskega župana Borisa Popoviča v Izoli, a tudi v Kopru. Potem ko je dvakrat izgubil tekmo v Kopru, mu leto dni pred volitvami raziskava kaže povsem izenačen položaj z dosedanjim dvakratnim županom Alešem Bržanom. Bolj kot izenačen položaj na dirki dveh rivalov, bi lahko resno skrbelo sedanjega župana tudi zaradi precejšnje prednosti Popovičeve liste Koper je naš. In drugič: obstoječi župani imajo (ali bi morali imeti ob predpostavki njihovega dobrega delovanja) precejšnjo prednost pred vsemi ostalimi, ki niti svojih programov še niso predstavili. Popovič v Kopru ni neznanec, toda zdelo se je že (po nekaterih njegovih manj uspešnih političnih potezah, ne nazadnje tudi po njegovem zadnjem odstopu od nakupa ladje Laho, kjer ga je dobro prehitel Mišič), da zobje njegovih ambicij v Kopru niso več tako ostri. Izenačenost v raziskavi torej kaže težavo za Aleša Bržana, ki še ni jasno povedal, ali bo kandidiral v tretje. Majhno olajšanje zanj je izjava Borisa Popoviča, da ne misli kandidirati v Kopru. Če si po tej anketi ne bo morda premislil, seveda.
BOMO IMELI ENEGA ŽUPANA V DVEH OBČINAH HKRATI?
Boris Popovič je »zvezda« tokratne ankete toliko bolj zato, ker je raziskava v Izoli pokazala, da ima izrazito prednost pred šopkom štirih klenih in spoštovanih izolskih stebrov. Poslovnež Andrej Jereb, podžupan in jadralec Vasilij Žbogar, šolski ravnatelj in kulturni delavec Anton Baloh ter izolska legenda Mef, vsi izolski aduti so dobili približno pol manj glasov v primerjavi s prišlekom iz Kopra. Vsaj trije od omenjenih možnih izolskih kandidatov verjetno niti pod razno ne bodo kandidirali. Edini, ki verjetno bo šel v predvolilno tekmo, bi lahko bil Žbogar, ki mu ostane upanje v primeru Popovičeve preusmeritve v Koper.
V raziskavi je bilo vprašanim ponujeno tudi ime sedanjega župana Milana Bogatiča, čeprav je že večkrat povedal, da ne bo kandidiral. Sorazmerno pičli rezultati sedanjega mandata so najbrž sprožili želje izolskih volivcev, da bi dobili bolj dinamičnega, operativnega in preizkušenega voditelja. Popovič je kandidaturo v Izoli napovedal že pred časom in pri tej napovedi vztraja, čeprav večina še zmeraj meni, da se bo raje še sedmič potegoval v domačem Kopru. Zdajšnji rezultat opravljene raziskave bo Popoviču malce premešal račune: naj kandidira v Izoli, kjer ima zmago eno leto vnaprej zagotovljeno, ali v Kopru, kjer mu tudi kaže bolje od pričakovanj? Ima pa še tretjo možnost: da kandidira v obeh občinah hkrati. Ustava niti zakon o lokalni samoupravi ne prepovedujeta nikomur, da ne sme kandidirati za župana v dveh občinah. Vprašanje je, kako bi na to možnost reagirali volivci.
KORENIKA JE POPOVIČEV UČENEC
Če bo Popovič res zmagal v eni od obeh občin, potem bo tega zagotovo vesel sedanji piranski župan Andrej Korenika, ki mu je prva anketa pokazala, da mu niti Gašpar Gašpar Mišič ne more ogroziti drugega naskoka na županski stolček. Korenika ne skriva teh ambicij. Vesel bi bil sodelovanja s Popovičem, saj je večkrat dal vedeti, da mu je Popovičev slog vodenja blizu, kar je opaziti tudi v njegovem načinu vodenja občine. Ne nazadnje mu pri trenju zakonskih orehov ključno svetuje isti odvetnik, kot je Popoviču dolgih 16 let.
Andrej Korenika je v primerjavi s predhodnima županoma tudi bolj učinkovit. Trenutno se postavlja s kar 22 investicijami v teku. Poleg operativnosti predvsem veliko bolje razume vlogo in pomen dobrega PR (odnosov z javnostmi). To sicer ne pomeni, da ima dobre odnose z mediji na celi črti, saj zelo rad pokaže očitno razliko v odnosu do tistih, ki bi imeli po naključju nasprotujoče stališče od njegovega ali bi si celo drznili postavljati kritična vprašanja. Za tak odnos do teh medijev ni kriv sam. Samo poglejte velikega učitelja iz ZDA, kako ravna s kritičnimi mediji. Če si to privošči prvi mož ZDA, potem lahko nekaj od tega preizkuša in si privošči tudi župan mesteca na skrajnem robu kopnega.
RAZISKAVA MED VRSTICAMI PONUDI TUDI NEKAJ ZANK
Iz vprašanj, ki jih postavlja anketa prihodnjim (ali ponovnim) županom, predvsem iz tistega o nalogah, ki bi jih morali nujno narediti v naslednjem mandatu, je tudi seznam strateških nalog, ki so jih anketirani v največjem možnem odstotku našteli kot najbolj pomembne, še neuresničene naloge. Iz njega si lahko ustvarimo tudi posredno mnenje ali vsaj podvprašanje, zakaj so tako pomembne vprašanim. V največjem številu primerov so deležne izredne pozornosti ali želja volivcev zato, ker jih doslej v občinah preprosto niso rešili. In seznam temeljnih strateških neopravljenih nalog je res dolg, pa tudi v protislovju s podporo, ki jo imajo dosedanji župani (razen v Izoli). Nujne čakajoče naloge kažejo, da jih dosedanji župani doslej niso niti začeli reševati, kar opažajo tudi župani sami in hitijo popravljati zamujeno v zadnjem letu mandata. Ni vode, ni cest, ni stanovanj (razen v Kopru), ni garaž, ni dovolj protipoplavnih zaščit, ni OPN-jev … Ja, kaj pa so delali v tem mandatu?
Raziskava kaže še razlike v podpori državnim strankam na lokalnih volitvah v primerjavi z volitvami na državni ravni. Na lokalni ravni je tudi veliko nenačelnih koalicij, ki si jih na državni ravni ni mogoče predstavljati. Raziskava kaže, da bodo iz obalnih občin za državni zbor v večji meri kot doslej volili stranko SDS. Tudi udeležba na lokalnih volitvah naj bi bila višja od običajne.
Če so volivci količkaj zadovoljni z dosedanjimi župani, jih bodo radi nagradili z novim mandatom. Povsem nepomembno se zdi, do kakšne mere so rezultati doseženi po (ne)zakoniti poti. Veliko pomembnejša kot zakonitost je zanje učinkovitost in pričakovana zadovoljitev interesov. Javnomnenjska raziskava dovolj zgodaj pomaga premišljati o izbiri najboljših. Večji bo premislek, manj bo očitkov, da so ljudje volili nepremišljeno. Kritiki županskega dela se skoraj nikoli ne vprašajo, kdo je neučinkovitim županom pravzaprav omogočil, da lahko delajo tako, kot delajo. Zato se kaže pred volitvami malce spomniti in parafrazirati misel Johna F. Kennedyja: Ne sprašuj, kaj lahko občina in župan naredita zate, raje vprašaj, kaj si ti naredil za oba!
