Na primeru populariziranja in promocije Tartinija kot simbola občine in kraja Piran ter lokalne skupnosti, je poleg obeležitve 250. obletnice smrti tega virtuoza mednarodnih razsežnosti gotovo iskanje skupnih imenovalcev ne le kulturnega prostora, temveč tudi poudarjanje elementov naravnih danosti, zaledja… Glasba, kulturna dediščina in skupne vrednote ter naravne značilnosti nekega kraja, občine ali pokrajine, se odražajo skozi povpraševanje turistov, ki poleg hotelskih namestitev ter plaže in koščka morja potrebujejo še kaj drugega. Odločitev zakaj priti v nek kraj, pa temelji na več postavkah, ki jih je potrebno prodajno izpostaviti skozi koncept trajnostnega turizma. Skupni viri preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, kateri ne poznajo krajevnih, narodnostnih ali političnih meja, ter naravna kulisa občine Piran predstavljajo koncept trajnostnega turizma in dodano vrednost.
Spoznavati podrobnosti skozi presek umetnosti in naravnih raznolikosti poglablja prvinsko občutje novodobnih nomadov. To je naša konkurenčna prednost in možen odgovor na COVID 19. Povezovanje vseh teh elementov s prvinami zgodovinske in naravne kulise pa hkrati pomeni tudi neponovljivo priložnost trženja skozi celo leto in s tem podaljševanja sezone ne le z različnimi umetniškimi delavnicami, festivali in koncerti, doživetji v naravi, na Forma Vivi, Padni, pohodniškimi poti, spoznavanjem posebnosti naravnega habitata, pač pa s ponovnim dvigom svetovne vrednosti naših solin tudi ali predvsem v turističnem smislu.
Kulturni turizem zavzema 37 odstotni delež svetovnega turizma in je eden najhitreje rastočih turističnih segmentov (WTO napoveduje 15 % rast na leto !!!), zeleni turizem s svojimi zelenimi shemami razvoja pa je tako sovpada z njim… Zelene sheme so odraz odličnosti upravljanja s tem prostorom in naša je odločitev, kako naprej.
Žal se s tem konceptom v naši občini še nismo resno soočili, čeprav so razpoložljive vse danosti, ki so bile tudi opredeljene v sami Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma in stoji za le tem tudi STO. Piran – Portorož kot prepoznana turistična ikona, pa naj zaživi polno življenje skozi prav takšne in podobne pristope, ki nam pomenijo nove začetke na temelju skupnega kulturnega in naravnega okolja. To je še neizkoriščen del, ki ga moramo izpostaviti prav zdaj.
Kot primer navajamo TARTINI 250, ki predstavlja mejnik ne le v samem operativnem načrtu trženja, temveč predvsem v doživljanju skupne kulture in unikatnega pristopa v razvoju turizma, katerega moramo podpreti in nadgraditi še s poudarjanjem narave in pa značilnosti avtohtonega zaledja Slovenske Istre, če želimo ihraniti našo prvobitnost ter posebnosti in če želimo pozicionirati našo občino, naš Piran na zemljevid svetovne kulturne dediščine, zelenega turizma in dejansko poiskati priložnosti v TRAJNOSTNEM dojemanju TURIZMA. Okoliščine pandemije korona virusa so hkrati tudi priložnost za razmislek, za preskok v novo dimenzijo razvoja turizma v prihodnje. Trajnostni turizem je lahko eden izmed odgovorov za revitalizacijo, za nov zagon.
Turizem so ljudje, tudi tisti manjši sobodajalci, hostli in penzioni, ki lahko ob primernih tudi tržnih in finančnih spodbudah odgovornih za turizem odprejo nove poti prav tem, ki iščejo nova doživetja TRAJNOSTNEGA TURIZMA. To je celovit odgovor na krizo, ki še traja.
Prav zdaj imamo priložnost zadeve v panogi turizma postaviti na pravo pot.
Oglasno sporočilo.
