Usoda območja izolske ladjedelnice ostaja ena bolj občutljivih tem v mestu. Obrambni minister Borut Sajovic se je v okviru vladnega obiska obalno-kraške regije sestal z izolskim županom Milanom Bogatičem in predstavniki uporabnikov območja. Sporočilo je bilo jasno: ladjedelništvo ostaja, razmerja z najemniki se bodo uredila, vojske v Izolo pa ne bo.
Država lastnica, razmerja še neurejena
Območje ladjedelnice je v lasti države, vendar ga ministrstvo za obrambo še ni prevzelo v upravljanje. Prav to je povzročilo precej negotovosti med obstoječimi uporabniki, ki jih skrbi, kaj jih čaka v prihodnje.
Sajovic je poudaril, da je bil današnji sestanek namenjen predvsem vzpostavitvi dialoga z vsemi deležniki. Prepričan je, da ladjedelnico čakajo boljši časi, saj so se po njegovih besedah končno usedli za skupno mizo in začeli govoriti odkrito.
Napovedal je, da bodo uredili razmerja z najemniki in pripravili ureditveni načrt za celotno območje.
Slovenija je pomorska država in potrebuje ladjedelništvo
»Slovenija je in ostane pomorska država, pomorska država pa potrebuje ladjedelniško dejavnost,« je bil jasen minister.
Po njegovih besedah mora nekdo skrbeti za več kot 4000 plovil v slovenskem morju ter vzdrževati ribiško floto. To pa je treba početi urejeno, zakonito in sistemsko, ne stihijsko.
To pomeni, da se ladjedelnica kot dejavnost ohranja, vendar v bolj urejeni in pregledni obliki.
Vojske v Izoli ne bo, ladje so v Ankaranu
Ena glavnih skrbi v Izoli je bila, ali bi območje ladjedelnice lahko postalo vojaško oporišče. Sajovic je to odločno zanikal.
Pojasnil je, da so vojaške ladje in infrastruktura v Ankaranu, kjer imajo od lani tudi pomol. V Izoli ministrstvo potrebuje le manjši del kapacitet za zaščito in reševanje ter operacije na morju, ne pa vojaške baze.
»Vojske v Izolo ne bo,« je bil jasen minister.
Bogatič: država je lastnik, vse mora iti po legalni poti
Izolski župan Milan Bogatič je poudaril, da je sodno jasno določeno, da je država lastnica območja, ministrstvo za obrambo pa še nima razpolagalne pravice.
»Karkoli se bo dogajalo s to dejavnostjo, mora iti po legalni poti,« je dejal.
V praksi to pomeni, da bo država območje prevzela, ga uredila, obnovila in nato oddala v najem.
Bogatič je ob tem dodal, da je zadovoljen, ker so končno sedli za skupno mizo tudi s tistimi, ki po njegovih besedah »na nek način uzurpirajo lastništvo, ki ni njihovo«.
Kaj bo z obstoječimi uporabniki?
Na vprašanje, ali bodo območje lahko še naprej uporabljali tisti, ki so tam danes, je Sajovic odgovoril precej realistično: »Na teh 40 kilometrih slovenske obale prav veliko drugih možnosti nimamo.«
To pomeni, da se država zaveda omejenega prostora in da bo treba rešitve iskati v sodelovanju z obstoječimi dejavnostmi, ne proti njim.
Iskanje ravnotežja med razvojem in redom
Srečanje v Izoli je pokazalo, da država želi urediti razmere, ne pa izbrisati dejavnosti. Ladjedelnica kot dejavnost ostaja, hkrati pa naj bi se končno postavila jasna pravila igre.
Za Izolo, kjer je ladjedelništvo del identitete mesta, je to pomembno sporočilo. Kot kaže, se bo prihodnost območja oblikovala skozi dialog – in ne z enostranskimi potezami.
