Švicarski volivci so potrdili nov zakon za zmanjšanje porabe fosilnih goriv in znatno zmanjšanje ravni onesnaževanja planeta zaradi segrevanja, saj se država sooča z zaskrbljujočimi stopnjami taljenja ledenikov, poroča spletni portal CNN.
Zakon, ki ga je prejšnjo nedeljo na referendumu podprlo nekaj več kot 59 % volivcev, zahteva, da država do leta 2050 doseže neto ničelno vrednost – kjer bi iz ozračja odstranila vsaj toliko onesnaževanja, ki segreva planet, kot ga oddaja.
Švica trenutno uvozi približno tri četrtine svoje energije, pri čemer vsa nafta in plin prihajata iz tujine. »Ta fosilna goriva ne bodo na voljo za nedoločen čas in predstavljajo veliko breme za podnebje,« je v nedeljo zapisano v izjavi na spletni strani švicarske vlade. Vlada je dejala, da želi zmanjšati porabo nafte in plina, hkrati pa povečati proizvodnjo energije v Švici.
Nov predlog zakona vključuje ukrepe za zmanjšanje porabe energije in podporo podjetjem pri uporabi okolju prijaznejše tehnologije.
Švica namerava vložiti 2 milijardi frankov v pomoč ljudem pri zamenjavi ogrevalnih sistemov na fosilna goriva s tistimi, ki delujejo na obnovljive vire energije, in 1,2 milijarde frankov v podjetja, da bi ozelenila svojo tehnologijo, je dejal André Simonazzi, član švicarske vlade.
Švica, država z 8,7 milijona prebivalcev, ima sistem neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da sprožijo vsedržavni referendum o predlogih, ki zberejo več kot 100.000 podpisov.
Podnebni zakon je bil prvič uveden že leta 2021, vključno z ukrepi za zvišanje davkov na dejavnosti, ki povzročajo visoko stopnjo segrevanja planeta, kot sta letenje in vožnja z avtomobili na plin. Toda volivci so ga zavrnili.
Ta sedanji zakon o podnebju je bil predlagan kot odgovor na iniciativo za ledenike, ki jo je ustanovilo švicarsko združenje za zaščito podnebja, ki si prizadeva za konec fosilnih goriv, da bi rešili ledenike v državi.
»Ta zakon zdaj našo državo pripelje na pot do ničelnih neto emisij do leta 2050, čeprav je do popolne uveljavitve teh sprememb še dolga pot,« je dejal Matthias Huss, glaciolog na ETH Zürich in član znanstvenega svetovalnega odbora Glacier Initiative.
»Rekordni niz nedavnih podnebnih ekstremov v Švici in po vsem svetu je mnoge državljane prepričal, da podnebne spremembe niso več nekaj, kar se obeta na obzorju, ampak so že tu in tičejo nas vseh,” je Huss povedal za CNN.
Švica sicer vse bolj čuti posledice podnebne krize. Po nedavni analizi Svetovne meteorološke organizacije je država med letoma 2021 in 2022 izgubila 6 % obsega ledenikov.
