Začnimo s slabo novico. Referendumi ne bi smeli biti otroška zabava. Igrati se tako z izražanjem ljudske volje, govori vsaj o tem, da nas ima politika malo za norce. Naš poslanec v Bruslju je takoj izjavil, da gre za bankrot politike. No ja, je bila ta politika sploh kdaj kredibilna? Novejša zgodovina nas uči, da si je ta politika čez noč nekaj izmislila in čez noč tudi premislila. Še včeraj so nam zatrjevali, da imamo dovolj informacij, da se na referendumu odločamo, danes nam govorijo, da res nimamo pravih informacij. Tako v širini kot globini. Slaba novica je tudi v tem, da nihče več ne bo nobenega referenduma jemal resno, saj vidite, kako nas hočejo prinesti okoli, saj vidite, da nimajo pojma, saj vidite, da ne vedo, kaj delajo. Ja, to je res slaba novica. Neke vrste dokaz, da je politika izgubljena. Da se ukvarja samo še z javnim mnenjem in anketami, da jih ne zanima strokovna utemeljenost, temveč anketna všečnost. Nič več strateško razmišljanje, temveč za potrebe ohranjanja pozicij prilagajanje stališč javnosti. Za eno službo, en vpliv in nov mandat. To ni le slaba novica, temveč politična beda na celi črti.
Dobra novica pa je vseobsegajoča. Bravo, končno so politiki priznali svojo zmoto, saj veste, da je to v tem prostoru misija nemogoče. Priznati napako. Skloniti glavo in reči, da smo se malo zaleteli, zato aleluja vsem, ki so preprečili, da bi se izjasnevali o butastem vprašanju, ki ne bi ničesar odločal ali določal. Morda le to, da hočemo imeti elektriko. Skratka, da hočemo normalno živeti in nočemo noči preživljati ob svečah in se voziti v kočijah. Dobra novica je tudi ta, da se je preprečilo razmetavanje javnega denarja. Za začetek teh nekaj milijonov za samo izvedbo referenduma in preprečila so se nadaljna soočenja na to temo, saj že vse vemo. Imamo ene, ki zagovarjajo, druge, ki so proti in tretje, ki se še niso odločili. Se pa znajo vsi poenotiti takrat, ko v projektu vidijo svojo priložnost. Priložnost za samopromocijo in napadanje drugih. Dobra novica je v tem, da nam bo vsaj za nekaj časa to prihranjeno. Najboljša novica pa je ta, da smo ugotovili, da je politika nekaj banalnega. Skrajno enostavnega in normalnega, da ni nič usodno postavljenega, da se lahko še tako velike stvari in odločitve spremenijo čez noč. Skratka, velik plus za politiko, da ne sili z glavo skozi zid. Velik plus za politiko, ki pač prizna, da si je premislila. Velja tako za oblast kot opozicijo. S tem pa se ruši tudi nenapisano pravilo, da moraš pri svoji trditvi za vsako ceno vztrajati do konca. Se vmes kaj zlagati, vse zanikati in udarjati z vso močjo po nasprotniku. Točno to, na čemer je temeljil uspeh Donalda Trumpa.
