LEON MAGDALENC – POLITIČNI MULTIPRAKTIKI

V mladosti sem večkrat slišal citat ali zvočni posnetek našega takratnega največjega in »oh in sploh« voditelja, ki se je glasil: »Državi s takšno mladino se ni potrebno bati za prihodnost.« Danes bi lahko brez besed kakšnega »oh in sploh« voditelja zapisal, da se državi s tako sposobnimi posamezniki v političnem vrhu ni potrebno bati za prihodnost. Pri nas, v zadnjih letih ali pa celo kar od osamosvojitve naprej, na površje splavajo posamezniki, ki so na meji genijalnosti, ne genijalnosti, temveč na meji multipraktikov.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Usmerjeno izobraževanje nas je enkrat v preteklosti poizkušalo usmeriti v nišne in specializirane poklice, vendar jim ni uspelo. Zrasli so osebki, ki znajo vse, se spoznajo na vse. Lahko prevzamejo vsako funkcijo in vsako ministrsko mesto. Sinonim za vse te izvenserijske modele je bil Karel Erjavec, ki spet napoveduje, da še ni zmanjkalo političnih mest na njegovem jedilniku želja, zadnji pa veterinar Borut Sajovic. To je tisti šef poslanske skupine največje parlamentarne stranke, ki se ni znal nikoli obleči in nikoli nič tehtnega povedati. Govoril pa je lahko cel dan, če bi ga bil kdo voljan poslušati. Je pa veterinar ki, bo po poslanski karieri in vodenju občine Tržič postal obrambni minister.

Iz tega resorja se malo norčujemo, saj so bili v njem kar nekajkrat zanimivi posamezniki, ki z obrambo niso imeli nič skupnega, od zadnjega Marjana Šarca, predzadnjega Mateja Tonina in že omenjenega Karla Erjavca. Morda pa je zadaj globji razmislek.

Zvijačna genijalnost naših multipraktikov. Z vsemi temi posamezniki očitno Slovenija svetu sporoča radikalno misel: »Glejte, mi se obrambe ne gremo zares.« Na čelo lahko postavimo kogarkoli. Igralca ali pa veterinarja. Torej, mi smo nekaj korakov pred vsemi in koncept podružbljanja ljudske obrambe prenašamo iz starih časov. Ljudsko pač pomeni, da lahko ta resor vodi kdorkoli. Kdorkoli iz ljudstva. To, da bo zdaj veterinar ta ljudski izbranec, pa je nasploh simpatična gesta. Svet ni nič drugega kot živalska farma, jurski park, zverinjak ali akvarij, poln morskih psov. Grozi nam obdobje, ko se bodo vse te podivjane živali strgale z verige in edini, ki se jim lahko postavi po robu, je usposobljeni veterinar. Zveri na globalni vojaški fronti bo potrebno umiriti. Odrediti odstrel, premestitev ali pa uporabiti splošno anestezijo. Genijalnost naših multipraktikov pa je še v nečem. Hitro pozabijo zamere. Hitro vsem oprostijo in odpustijo. Z eno izjemo, ki pa vse skupaj dela že več kot trideset let zanimivo in vedno znova angažira vse proti sebi. Zadnji primer tega odpuščanja sta Robert Golob in Marta Kos. Robert je Marto pred dvema letoma že vrgel čez rame in zdaj jo je spet sprejel nazaj v gnezdo. Marta je to vrnitev opisala s simpatičnimi besedami. Ja, zaupanje se je izgubilo in zdaj se je spet povrnilo. Kako preprosta je ta politika v svetu izjemnih posameznikov. Tistih, ki lahko počnejo vse in sprejmejo vse funkcije.

Leon Magdalenc – SMRT V PIRANU