LEON MAGDALENC:  S TURISTI DO AVTONOMIJE

V zapisu pred mesecem dni sem pisal o nadlogah, ki jih prinašajo vsako leto turisti, ko se zapodijo na naša osvobojena ozemlja. Tokrat dodajam drug pogled. Turisti so dobrodošli.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Tako kot ovce dajejo na Bovškem mleko le v razširjenih poletnih mesecih, bi morali tudi mi na obali turiste dobro izkoristiti v nekaj mesecih, jih videti kot čredo dragocenih molznih krav. Ne gre za to, da bi samo v nedogled zviševali cene storitev namestitev, penzionov in pijače ter hrane, temveč gre za iskanje ustvarjalnih in alternativnih poti pobiranja eurov od turistov, ki imajo vsega preveč. Dejstvo je, da k nam prihajajo posebni gostje. Tisti, ki sovražijo nepregledne plaže in otoke pri sosedih ter si želijo nekaj miniaturnega, nekaj posebnega in unikatnega. Z našo obalo se lahko kosa le še tisti mali biser, ki ga ima Bosna in Hercegovina z Neumom.

Torej, najprej moramo celotno obalo razglasiti za naravni spomenik in krajinski park. Na vstopu se torej plača dvojna taksa. Ena za spomenik in druga za park, posebej pa se zaračunava vstopna taksa za motorna vozila. Princip bi lahko bil isti kot pri trajektih. Večjega kot imaš, večja je pristojbina. Ker gre za naravni krajinski park, se poseben davek plača tudi od vseh prevoznih sredstev, ki niso na elektriko. Največ plačajo tisti z dizelskim motorjem in tudi ti bi bili razdeljeni v starostne skupine.

Starejši kot je model, višji je davek. Kolesarji in motoristi pa bi spadali v posebno skupino, ker nevarno ogrožajo normalen pretok vozil po naših cestah in bi bili temu primerno obdavčeni. Dokazano je, da so tako kolesarji kot motoristi med bolj premožnimi nomadi, ki iščejo avanture. Seveda pa se vsaka avantura mora zaračunati, tako na cestah kot na plažah ali plovilih. Ker je vsak skok na glavo v naše krasno morje že potencialna nesreča, se morajo vnaprej vsi zavarovati za morebitne zdravstvene intervencije. Tudi tu bi se uvedla progresivna lestvica. Starejši kot si, večje je tveganje in višja je premija. Poseben davek pa bi se pobiral na račun recikliranja odpadkov, ki jih turisti puščajo za seboj. Vsak turist v povprečju na obali pusti pol kilograma smeti na dan. Povprečno na sezono to znese okoli tri tisoč ton odpadkov. Pravi čudež je, da nas turisti s svojo svinjarijo še niso iztrebili. Temu bi se lahko v sodobnem jeziku reklo prikriti genocid.

Ker pa prostovoljno pristajamo na takšno zasipavanje s svinjarijo prehodnih uživačev, je ideja o zaračunavanju vseh teh pristojbin logična posledica. Če hočejo naše počasno umiranje na obroke, naj to dobro plačajo. Logistično bi bilo vse skupaj zelo enostavno. Najprej razglasimo avtonomno cono Obala, potem postavimo kontrolne točke na vseh cestnih žilah, ki vodijo do nas, in od vsakega zahtevamo digitalno potrdilo o vnaprej plačanih vstopnih dajatvah. Na nek način bi s tem avtomatično dvignili percepcijsko vrednost našega obalnega bisera in najverjetneje v kratkem preko referenduma dosegli tudi odcepitev od Slovenije. Požrešne Ljubljane res ne rabimo več.