Leon Magdalenc VOJNA DO ZADNJE KAPLJE ZNOJA

Smo sredi vojne. Na terenu se bijejo taktične bitke. Eni gradijo bunkerje, drugi vse stavijo na napad. Na teren mnogi pošljejo vse svoje rezervne sile. Osvaja se teren, meter za metrom. Ped za pedjo. Pride do premoči, ki jo je potrebno izkoristiti. Pride do eksplozij navdušenja in žalosti. Obramba je velikokrat na kolenih ali pa preluknjana kot švicarski sir. Po zraku letijo projektili in prave bombe, ki jih nobena obramba ne more zaustaviti in skoraj vsi obljubljajo, da se bodo na terenih borili do zadnje kaplje krvi in tam pustili srce. Ob terenih  pa se slišijo pozivi, da je treba vse staviti na napad in ni predaje. Ja, ni predaje do zadnjega sodniškega žvižga.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Tako se v Nemčiji odvija evropsko nogometno prvenstvo. Opise obvladuje žargon, ki ga poznamo iz vojn, vojaških operacij in tragedij. Nogomet ima veliko skupnega z vojnami od nekdaj, če že zaradi njega ni celo kje prišlo do nje. Že formacija enajstih igralcev na terenu je simulacija vojaškega odreda, voda ali skupine. Spredaj so napadalci, na sredini povezovalci in v ozadju obramba. Delujejo kot ekipa, ki ji poveljuje desetar. To je lahko trener ali kapetan moštva. Edini smisel te globalne igre je uničiti nasprotnika. Eni z grobo fizično silo, drugi s prefinjeno taktiko in tretji z malo sreče. Napadalec vedno reče, da mora biti v pravem času na pravem mestu. Predvideti mora, kje bo žoga in ga ne sme zanimati, kje je. Vsi trdijo, da mora napadalec imeti  nos za gol. Podobno velja za dobro izurjene vojake. Morajo biti tam, kjer bo nasprotnik najbolj šibak. Tam, kjer bo zevala luknja v obrambi ali pa tako stiskati obroč okoli nje, da ta enkrat poklekne. Ko ekipa poklekne, nasprotni navijači doživijo delirij. Maha se z zastavami, zasmehuje poražence in praznuje pozno v noč ali zgodnje jutro. Vsaka dobljena bitka je na ravni zmag, o katerih beremo v zgodovinskih knjigah.

Nogomet pa ima z vojnami poleg taktike in žargona še nekaj skupnega. Pri obeh gre za velik posel. V vojnah prosperira industrija orožja in korporacije ali pa nacije,  ki na osvojenih ozemljih črpajo zasežene resurse ali pa preprosto plenijo in preprodajajo. Nogometno prvenstvo zna postreči s takšnimi številkami, da se nam, normalnim Zemljanom lahko samo zvrti ali pa le zavijamo z očmi. Posel delajo sponzorji, opremljevalci in prodajalci vse krame, vezane na štiriindvajset ekip. V Nemčiji se bojujeta dva ducata ekip za nekaj kosov pogače, ki jih bo odrezala krovna UEFA. Je pa svojo pogačo že pristavila Kitajska. Uradni sponzor za prevoze vseh, ki nastopajo, in vseh, ki spremljajo vojskujoče se ekipe, je avtomobilska znamka električnih vozil BYD. To je kratica za Build Your Dreams. Torej, gradi svoje sanje in nogomet nam prodajajo prav s tem sloganom. Dajmo zgraditi svoje sanje. Upajmo si sanjati. Ja, tudi majhni kot mi, da bomo premagali večje in močnejše. Borili smo se do zadnje kaplje znoja.