Uvodni nagovor je imel dr. Blaž Markelj, predstojnik katedre za kibernetsko varnost na Fakulteti za varnostne vede (FVV). Poudaril je, kako pomembno je razumeti kibernetsko varnost z vidika obravnavanja tveganj, povezanih z informacijskimi varnostnimi incidenti, kot je izguba podatkov, ter kako ovrednotiti finančno izgubo in ugled. Markelj je opozoril tudi na nove varnostne izzive, ki jih prinaša delo na daljavo, ter na velike grožnje, ki jih predstavljajo družbena omrežja.
“V obdobju, ko število kibernetskih napadov nenehno narašča, moramo biti bolj pozorni kot kdaj koli prej,” je dejal dr. Blaž Markelj. “V letu 2023 smo zabeležili 143-odstotno povečanje števila napadov v primerjavi z letom 2022. Leta 2022 je bilo uspešno napadenih že 77 % podjetij, kar je 40 % več kot leta 2019.” Imamo veliko varnostnih sistemov, kljub temu pa smo vedno bolj odvisni od človeškega faktorja. Vedno več je socialnega inženiringa, ki nam preti zaradi našega neznanja in nevednosti. Z izobraževanjem in ozaveščanjem veliko pripomoremo k vedenju o tem, kako ravnati z napravami in podatki in kako identificirati tveganja.
Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil dr. Janez Mekinc, kjer so priznani strokovnjaki razpravljali o ključnih vidikih kibernetske varnosti. Boštjan Špehonja, etični heker, je poudaril, da se morajo vsa podjetja zavedati pomena kibernetske varnosti in preventivno vzpostaviti varnostne sisteme. “Kibernetski kriminalci izkoriščajo ranljivosti v oblaku, uporabljajo lažno predstavljanje ali ukradene poverilnice. Vse večja odvisnost od storitev v oblaku je povečala možnosti za takšne napade,” je dejal Špehonja. Dodal je: »Podjetja se vse bolj zavedajo tega problema in želijo, da mi preverimo kibernetsko varnosti, preden nas prehitijo neetični hekerji.«
Aljoša Špeh, vodja oddelka za preiskovanje računalniške kriminalitete na Policijski upravi Koper, je opozoril, da je človeški element pomemben dejavnik pri incidentih kibernetske varnosti, saj je 95 % kršitev pripisanih človeški napaki. “Letos smo zabeležili že približno 12 milijonov evrov škode zaradi spletnih goljufij. Na Policiji vlagamo velike napore v preventivo, predvsem v ozaveščanje ranljivih skupin, kot so mlajši in starejši.” Spletnih goljufij je več, največ škode pa povzročajo tako imenovane naložbene goljufije z vlaganjem v kriptovalute. Tu govorimo o škodi preko 50.000 evrov, tudi 200.000 evrov, na posameznika.
Boris Turk, razvojnik v podjetju Mastercard, je izpostavil, da banke vlagajo veliko dela in resursov v zaščito informacijske varnosti. “Ključno je, da kibernetska varnost postane del poslovne strategije, ki jo je treba voditi od zgoraj navzdol. To pomeni, da se mora za varnost zavzemati celotno vodstvo podjetja.”
Strokovnjaki so se strinjali, da je kljub napredku tehnologije osebni stik in družbeno življenje še vedno izjemno pomembno. “Tehnologija nam olajša življenje, vendar mora ostati orodje, ne pa nadomestek za človeško interakcijo,” je zaključil dr. Blaž Markelj.
Dogodek “Varno poletje 2024” je bil priložnost za udeležence, da spoznajo primere dobrih praks in osnovne higienske navade kibernetske varnosti, kot so varnostne posodobitve, uporaba večfaktorske avtentifikacije in močnih gesel. Kibernetska varnost je transnacionalna tema, ki zahteva skupne ukrepe in rešitve, zakonodaja pa se mora prilagoditi hitro spreminjajočemu se tehnološkemu okolju. “Soočamo se z izzivi, ki jih prinaša prihodnost, a z ustrezno pripravljenostjo in sodelovanjem bomo kos vsem preizkušnjam,” je zaključil Aljoša Špeh.
