Župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik je na vodstvo družbe Luka Koper, d. d. naslovil dopis z vnovično zahtevo za takojšnjo zaustavitev gradbenih del na projektu »Ureditev ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A« ter za takojšnjo postavitev zaščite pred vdorom morske vode na kmetijska zemljišča. Prav to je s sklepom, sprejetim 10. julija, od Luke Koper že zahteval Občinski svet Občine Ankaran, potem ko se je seznanil s posledicami gradbenih posegov pri urejanju ankaranskega obrobnega kanala.
Nezadovoljstvo zaradi poglobitve kanala ob ankaranski bonifiki
Kot so sporočili iz Občine Ankaran, je bilo ugotovljeno, da izvedena dela v naravi niso skladna z izdanimi mnenji nosilcev urejanja prostora in z delnim gradbenim dovoljenjem ter da povzročajo poslabšanje poplavne varnosti na območju, rušijo vodni režim obstoječega kanala in posledično onemogočajo namakanje kmetijskih površin, ob tem pa omogočajo vdor slane morske vode gorvodno neposredno do kmetijskih površin na območju Ankaranske bonifike. “Ugotavljam, da se do danes stanje na terenu ni v ničemer spremenilo, da se je celo poslabšalo, oziroma, da kot investitor vse pozive prizadetih povsem ignorirate,” je v dopisu navedel Strmčnik.
V Luki Koper trditev, da “izvedena dela na predmetnem območju v naravi niso skladna z izdanimi mnenji nosilcev urejanja prostora na Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru in z delnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo – ureditev AOK-Faza 1A, zanikajo. Izvedena gradbena dela in doslej opravljeni posegi namreč povzročajo poslabšanje poplavne varnosti na območju, rušijo vodni režim obstoječega kanala in posledično onemogočajo namakanje kmetijskih površin, ob tem pa omogočajo vdor slane morske vode neposredno do kmetijskih površin na območju Ankaranske bonifike,” v celoti zanikajo.
Kot pravijo v Luki Koper, je ureditev AOK projekt, ki je bil opredeljen v sprejetem Državnem prostorskem načrtu leta 2011 in za katerega je bila izdelana presoja vplivov na okolje, na podlagi pridobljenih mnenj in soglasij pa so v letu 2016 pridobili tudi Okoljevarstveno soglasje. Za izvedbo del imajo po njihovih navedbah veljavno, pravnomočno gradbeno dovoljenje, v okviru pridobivanja katerega so se znova preverjala vsa stališča, mnenja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora. “Navajanje, da izvedena dela niso skladna z izdanimi mnenji na DPN in z delnim gradbenim dovoljenjem, so torej netočna in zelo škodljiva za družbo Luka Koper, ki pri svojem delovanju zvesto in dosledno sledi zakonodajnim okvirom, predvsem pa najvišjim etičnim standardom ter načelom poslovne integritete,” so v odgovoru na naša vprašanja zapisali v službi za odnose z javnostmi Luke Koper.
Luka Koper: Iščemo rešitve
Dodali so, da so po prvih informacijah o problematiki tamkajšnjih kmetovalcev glede oskrbe z vodo, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano prevzeli iniciativo za iskanje rešitev. Prvi sestanek, na katerega so povabili vse ključne deležnike, tudi predstavnike Občine Ankaran, se je zgodil 8. julija. Dan kasneje, 9. julija, je sledil še sestanek, ki ga sklicalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerem so ob zasedbi vseh deležnikov sprejeli naslednje točke:
- Luka Koper namesti začasno zapornico na Ankaranskem obrobnem kanalu, ki se nahaja tik ob meji DPN. Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, zapornico po namestitvi preda v začasno upravljanje izbranemu koncesionarju.
- Luka Koper vzpostavi monitoring učinkovanja posegov v AOK na kmetijska zemljišča.
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospeši aktivnosti za izgradnjo novega namakalnega sistema in zadrževalnika za potrebe namakanja na Ankaranski bonifiki.
“V Luki Koper lahko potrdimo, da se aktivnosti v naši domeni izvajajo, zahtevajo pa točno določene postopke, ki jih ni moč realizirati čez noč,” še pravijo v pristanišču, kjer prav tako zanikajo navedbo, da se s projektom poslabšuje poplavna varnost območja, saj je ravno to ključni cilj celotne ureditve kanala, ki ima že danes vlogo razbremenilnika za preprečitev poplavljanja površin tega območja.
