Luka Koper: Podnebni prehod je skupna zaveza

Ladjarji v zadnjih letih več pozornosti namenjajo zmanjševanju svojega okoljskega odtisa, zato v koprskem pristanišču vse pogosteje beležimo prihode ladij, ki za pogon ne uporabljajo dizelskega goriva. V minulih dneh so na avtomobilskem terminalu privezali ladjo CMA CGM Indianapolis – prvo RO-RO ladjo francoskega ladjarja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin. To je že peta ladja, ki je fosilna goriva nadomestila z alternativnimi, okolju prijaznejšimi.

Deli novico s tvojimi prijatelji

200 metrov dolga in 38 metrov široka ladja lahko na 12 palubah prevaža 7.000 avtomobilov in je prva od štirih sestrskih ladij, ki jih ladjar CMA CGM letos vključuje v svojo floto. Ladjo poganja utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki prispevajo k znižanju negativnih vplivov pomorskega transporta na okolje in ohranjanju kakovosti zraka. Poleg nižjih izpustov toplogrednih plinov tak pogon omogoča tudi bistveno nižje izpustov drugih plinov, kot so dušikovi in žveplovi oksidi.

Med ladjarje, ki v svojo floto dodajajo ladje na zeleni, alternativni pogon, sodita tudi japonski ladjar Mitsui O.S.K. Lines (MOL) in danski Maersk. Maja letos je v Koper, v okviru prvega potovanja, priplula ladja za pretovor vozil Cerulean Ace, ki jo poganja LNG, junija pa Astrid Maersk, danskega ladjarja, ena redkih to – vornih ladji na zeleni metanol. Maersk tovrstno gorivo opredeljuje kot gorivo z najmanj 65-odstotnim zmanj – šanjem emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v primerjavi z referenčnim fosilnim gorivom.

luka koper ladja

IZZIV PRIHODNOSTI: ELEKTRIČNO NAPAJANJE Z OBALE

Največji projekt, s katerim bo Luka Koper konkretno zakorakala v smeri podnebnega prehoda, pa je elek – trifikacija obal. Ta bo po letu 2029 omogočila posto – pen priklop tovornih ladij na elektriko neposredno z obale. S tem bodo med drugim znižali hrup in vibra – cije, ki jih povzroča delovanje ladijskih motorjev ter izboljšali kakovost bivanja bližnjih stanovalcev. Prvi korak bo gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda ali ka – blovoda iz Dekanov do transformatorske postaje na obrobju pristanišča, sledila bo izdelava projektne in prostorsko-okoljske dokumentacije. Oskrba ladij z obale je nedvomno prihodnost, ki zagotavlja še več – je varovanje okolja, saj bodo pristanišča na ta način zmanjšala hrup in emisije v okolje za čas priveza.

 

»Veseli nas, da ladjarji sledijo ciljem podnebnega prehoda in tudi v praksi udejanjajo trajnostne zaveze prihodnosti. Kot zeleno pristanišče smo že pred leti postavili ambiciozne cilje: postati energetsko učinkovito poslov – no okolje, ki postopoma krepi svojo energetsko neodvisnost in povečuje delež energije iz obnovljivih virov. Kar nekaj korakov v smeri zmanjševa – nja obremenitev okolja smo že naredili, prizadevamo pa si, da bi v naše aktivnosti v čim večji meri vključili tudi ladjarje. Eden uspešnih projektov je vpeljava sheme Environmental Ship Index, ki čistejšim ladjam omogo – ča plačilo nižje pristaniške pristojbine,« je poudarila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.