Kako odgovarjate kritikom, ki pravijo, da je Levica v vladi izgubila ostrino? Je Levica danes bolj sistemska ali še vedno protestna stranka? Kako se je stranka spremenila od časa opozicije?
Levica je v vladi uresničila projekte, ki jih je kot opozicijska stranka dva mandata napovedovala. Vzpostavili smo stanovanjsko politiko z desetletnim okvirom in milijardo evrov sredstev za največji val stanovanjske gradnje po osamosvojitvi. Uvedli smo sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga številni ministri pred nami le prelagali iz predala v predal. Izpeljali smo pokojninsko in medijsko reformo. S tem smo pokazali, da Levica ni le glasna opozicija, ampak da smo v vladi sposobni svoje obljube tudi uresničiti.
Kje vam v koaliciji ni uspelo uresničiti ciljev – in zakaj? Ste morali pri ključnih temah sklepati prevelike kompromise?
Razlika med koalicijo in opozicijo je, če rečeva čez palec, v tem, da si v opoziciji lahko brezkompromisen, ker ti ni treba iskati soglasja z drugimi. V koaliciji pa moraš ob tem, da stojiš za svojimi načeli in vrednotami, znati poiskati kompromis. V Levici smo dokazali, da znamo oboje: vztrajati pri svojih načelih in hkrati poiskati kompromis s koalicijskimi ter socialnimi partnerji, kadar je to potrebno.
Bi danes kaj naredili drugače?
Kot član vlade bi izpostavil eno stvar – od začetka bi bil bolj vztrajen pri tem, da se izpelje davčna reforma. Koalicijske stranke smo od prvega dne govorile, da je treba davčno breme prenesti z dela na kapital in bogastvo. To ni bilo izvedeno in menim, da je bila to največja napaka naše vlade. Če v eni besedi povem, kaj ljudje tej vladi najbolj zamerijo, so to davki.
Prav to vas želim vprašati. Podpirate višje obdavčenje premoženja – kako konkretno? Kako si vi zamišljate davčno reformo?
Ideja, za katero je stala tudi koalicija, je predvsem dohodninsko razbremeniti delo in obdavčiti stanovanja, zlasti prazna. Samo v Ljubljani jih je po podatkih o neuporabi elektrike in ogrevanja okoli 14 tisoč. Zdi se mi nesprejemljivo, da se v tej državi izplača kupovati stanovanja kot špekulativno naložbo, medtem ko cele generacije zaradi vrtoglavih cen do stanovanj sploh ne morejo. To intervencijo na nepremičninskem trgu bo treba izpeljati nemudoma – prav to bo tudi ena naših prvih nalog v naslednjem mandatu.
Kdaj bodo ljudje dejansko občutili učinke stanovanjske politike?
Nekateri se že kažejo. V zadnjih treh letih smo odprli približno dva tisoč novih stanovanj, začeli pa smo gradnjo še skoraj dveh tisoč. Cilj tega mandata je bil vzpostaviti sistem, ki bo zmožen ustvariti dva tisoč stanovanj letno, da bi v desetih letih dosegli cilj 20 tisoč zgrajenih stanovanj. Učinki na področju oddajanja prek Airbnbja se bodo začeli kazati prihodnje leto, ko bo zakon stopil v veljavo. Za resnejše znižanje cen na nepremičninskem trgu pa je nujen še tretji element – davek na prazna stanovanja.
Menite, da bo politika kdaj dosegla konsenz o davku na nepremičnine?
Če je to uspelo Hrvatom, lahko tudi nam. To bo eno naših temeljnih pričakovanj do naslednje vlade.
Kako komentirate predlog predsednika vlade, da že tretjič poseže v sistem (normiranih) samostojnih podjetnikov, in kako vidite ta del podjetništva na splošno?
Problem je, da nekateri s. p.-ji sistem zlorabljajo. Najbolj zgovoren je primer izpred dveh let: nekdo je za dva meseca odprl s. p., si prek njega nakazal skoraj pet milijonov evrov in ga nato zaprl. Zaradi takih primerov obstajajo omejitve.
Drug problem je, da s. p.-ji z zelo različnimi prihodki plačujejo enake prispevke. Nekdo, ki zasluži 15.000 evrov letno, plača enako kot nekdo s 60.000 evri letno. Pravičen sistem bi takšne primere obravnaval različno – uvesti bi bilo treba razrede.
Kot minister, pristojen za pokojnine, moram opozoriti, da je pravičnost treba gledati tudi skozi prizmo tega, da si mora vsak na koncu zagotoviti lastno pokojnino. Po človeški plati bi zaradi s. p.-jev z nizkimi prihodki predlog Svobode podprl, vendar bi s tem ustvarili veliko nesorazmerje med s. p.-ji in redno zaposlenimi, na kar opozarjajo sindikati in drugi.
Po katerih merljivih kazalnikih bomo ob koncu vašega mandata lahko rekli, da so se položaj delavcev, plače in socialna varnost v Sloveniji dejansko izboljšali?
Prvi kazalnik je minimalna plača – tukaj vidimo velik napredek. Od leta 2018, ko smo se začeli intenzivneje ukvarjati z njenim dvigom in je znašala 843 evrov bruto, smo letos prišli do ravni 1.482 evrov bruto. Temu sledi tudi rast drugih plač. Ob tem moram izpostaviti reformo plačnega sistema v javnem sektorju, po kateri od leta 2023 nihče več ne prejema plače pod ravnjo minimalne. Temu trendu sledi tudi zasebni sektor.
Drugi kazalnik so nadomestila za brezposelnost, ki smo jih občutno izboljšali. Prej je bilo mogoče prejeti največ 653 evrov neto nadomestila, zdaj pa je najvišje nadomestilo vezano na minimalno plačo, če upravičenec izpolnjuje pogoje.
Tretji kazalnik je pokojninska reforma, s katero smo sistem stabilizirali. Celo desetletje so se ljudje upokojevali z zelo nizkimi odmernimi odstotki. Ob upokojitvi mora imeti vsak zagotovljeno dostojno pokojnino, ki se lahko nato usklajuje na vzdržen način.
Nič še nismo rekli o zdravstvu.
Menim, da je trenutna ministrica (Valentina Prevolnik Rupel, op. a.) pokazala, kako se izvaja zdravstvena reforma. Nekdanji minister je nastopil z velikim, ambicioznim načrtom, ki je v hipu sprožil preplah po celotnem zdravstvenem sistemu. Dvignilo se je preveč prahu, da bi bilo mogoče narediti kaj konstruktivnega. Reform se ne da izvajati na silo.
Na drugi strani je ministrica k reformi pristopila postopno in premišljeno. Danes je javni zdravstveni sistem veliko bolj stabilen kot pred njenim mandatom, vsekakor pa bo treba nadaljevati v začrtani smeri in reformo tudi dokončati.
Glede na to, da na volitvah nastopate skupaj s stranko Vesna: kako daleč ste pripravljeni iti pri podnebnih politikah, tudi če to pomeni nepopularne ukrepe?
Imamo tudi enak pogled na napake evropske zelene politike iz prejšnjega mandata. Menim, da je politika vedno poražena, kadar se preveč oddalji od ljudi. Evropska komisija je zeleni prehod poskušala uveljaviti predvsem s prepovedmi in omejitvami. Mi zagovarjamo drugačen pristop: če želimo izpeljati prehod, ga morajo ljudje občutiti kot koristnega in pravičnega. Zato mora potekati od spodaj navzgor, s sodelovanjem ljudi.
S kom si Levica sploh lahko predstavlja sodelovanje po volitvah? Je ponovna koalicija s Svobodo in SD realna možnost?
Ta koalicija je možna in k njej smo zavezani. Na volitve gremo s ciljem, da ponovimo mandat, saj verjamemo, da je to najboljša možnost za Slovenijo. Seveda pa bomo nekatere stvari popravljali, začenši z davčno politiko.
Bi vstopili v desnosredinsko vlado, če bi lahko uresničili del programa?
Odgovor je ne. Politika mora temeljiti na skupnih vrednotah. Če teh ni, to ni več politika, temveč oportunizem. Če bi Levica vstopila v desnosredinsko vlado, bi morala prodati svojo dušo — tega pa nismo pripravljeni storiti.
Zanimanje mladih za politiko se po nekaterih raziskavah povečuje, a v korist (skrajne) desnice. Kako to komentirate, tudi v luči nedavnih pojavov neonacističnih simbolov v Luciji in Kopru? Kako mlade nagovarjate vi?
Mladi ljudje ves čas preizkušajo meje. Nekaterim se morda zdi provokativno to, kar počnejo, javno ogorčenje, ki ga sprožijo, pa jim lahko deluje celo kot nagrada. A dejstvo, da se znova pojavljajo prav te zločinske ideje iz zgodovine, ni naključje.
Velik del problema danes nastaja na spletu, kjer so različni vplivneži, pogosto povezani z ameriško desnico, odprli prostor, v katerem tabu okoli nacizma in fašizma nevarno popušča. To je res zaskrbljujoče.
Mladih ne nagovarjamo identitetno, temveč izhajamo iz njihovih potreb. Nimajo dostopa do stanovanj, skrbi jih prekarnost, kakšne plače bodo prejemali, in negotova podnebna prihodnost.
Kako zdaj ocenjujete prestop Mateja Vatovca k SD? Kako ste določili kandidate za volitve v slovenski Istri? Katere teme bodo naslavljali na lokalnem območju?
Na prestop Mateja Tašnerja Vatovca imam od prvega dne enak pogled – s tem prestopom je izdal svoje vrednote. Mislim, da je to tudi precej enoznačna sodba javnosti; ko berem odzive na njegov prestop, nisem zasledil niti enega pozitivnega. Ker nam je Koper zelo pomemben, smo se odločili, da tam kandidiramo vodjo naše poslanske skupine in podpredsednico državnega zbora Natašo Sukič – eno najbolj prepoznavnih političark naše stranke. Želimo, da Koper dobi ustrezno prepoznavnost tako v naši stranki kot v parlamentu.
Kaj vas v politiki najbolj frustrira – in kaj še vedno navdihuje?
Mene najbolj frustrira raven javne politične razprave, za katero se mi zdi, da zadnjih trideset let neprestano pada. Želel bi si, da kot družba znamo postaviti okvir spoštljivega in civiliziranega dialoga, znotraj katerega lahko jasno izražamo tudi svoje razlike. Najbolj pa me navdihujejo ljudje, ki znajo v tem ponorelem svetu ohraniti svoje dostojanstvo.
