ZAČETKI IN RAZVOJ AKVARIJA
Zamisel o akvariju v Piranu se je pojavila že konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi zapisi o potrebi po takšni ustanovi segajo v leto 1958, uradno pa je bil akvarij ustanovljen leta 1964. Za javnost se je odprl nekaj let pozneje, leta 1967. Dolga leta je deloval pod okriljem Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran, leta 2022 pa je prešel pod okrilje Univerze na Primorskem. Danes predstavlja pomemben del znanstvene, izobraževalne in turistične ponudbe mesta.
V prvih desetletjih delovanja so bili akvariji precej manjši, vodni sistem pa bistveno enostavnejši kot danes. Morska voda je v akvarije pritekala neposredno iz morja, kar je pogosto povzročalo težave. Ob visokih temperaturah se je voda hitro pregrevala, ob morebitni okvari črpalke pa je bil ogrožen celoten sistem, kar je v preteklosti povzročilo tudi pogine živali.
VELIKA PRENOVA LETA 2008
Ko je oprema postajala zastarela, so se odločili za temeljito prenovo. Leta 2008 so akvarij zaprli za približno leto in pol, jeseni 2009 pa so ga ponovno odprli v povsem prenovljeni podobi, kakršno poznamo danes.
Obnova je zajela praktično celotno stavbo v Vili Piranesi. Ohranjen je ostal le del prvotnega kamnitega nadstropja, preostali del objekta pa je bil zgrajen na novo. Prenova ni obsegala le stavbe, temveč tudi celoten tehnični sistem akvarija. Uvedli so sodoben polzaprt sistem kroženja vode. Morska voda danes kroži po akvarijih skozi filtre in sterilizacijske sisteme, nato pa se ohlaja v posebnem hladilnem sistemu na strehi stavbe. Sistem nadzorujejo senzorji, ki uravnavajo temperaturo in kakovost vode. Zaradi segrevanja morja v zadnjih letih je hlajenje vode postalo nujno celo pozimi.
NEDAVNA PRENOVA OSREDNJEGA DELA
Akvarij je bil nedavno deležen še ene pomembne prenove, ki je zajela osrednji del razstavnega prostora. Obnova je trajala približno mesec in pol, vendar je zahtevala večletne priprave. Prenovili so strop, del notranjosti ter več manjših akvarijev. Posebno pozornost so namenili zamenjavi akvarijskih stekel, ki imajo omejeno življenjsko dobo. Stara stekla so bila sčasoma poškodovana in motna, nova pa obiskovalcem omogočajo bistveno boljši pogled na živali. Pri prenovi so sodelovali tako slovenski izvajalci kot tudi strokovnjaki iz Avstrije, saj določene specializirane akvarijske opreme v Sloveniji ni mogoče dobiti.
ZAKAJ JE AKVARIJ PIRAN POSEBEN
Akvarij Piran je poseben predvsem zato, ker predstavlja vrste iz slovenskega morja. V nasprotju z velikimi svetovnimi akvariji, ki prikazujejo živali z vsega sveta, se piranski akvarij osredotoča na lokalno biotsko raznovrstnost. V akvariju je trenutno približno 57 vrst rib in okoli 90 vrst nevretenčarjev. Med najbolj zanimivimi prebivalci so škarpene, morene, kirnje, morske mačke in številni manjši organizmi, ki jih obiskovalci v naravi pogosto sploh ne opazijo. Poseben simbol akvarija je dolgonosi morski konjiček, ki je tudi del njegovega logotipa. Gre za zaščiteno in občutljivo vrsto, ki s svojo nenavadno biologijo vedno znova navdušuje obiskovalce.
Za delovanje akvarija skrbi majhna, a predana ekipa strokovnjakov. Njihov vsakdan vključuje hranjenje živali, čiščenje akvarijev, nadzor nad tehničnimi sistemi ter spremljanje zdravja živali. Vsako jutro zaposleni najprej pregledajo vse akvarije, preverijo delovanje črpalk in kakovost vode. Nato se začnejo redna dela, ki vključujejo hranjenje živali, čiščenje stekel in vzdrževanje sistema.
Enkrat letno akvarij za približno tri do štiri tedne zaprejo, da lahko temeljito očistijo akvarije, pregledajo živali in opravijo nujna vzdrževalna dela. Pri delu pogosto sodelujejo tudi ribiči, ki v akvarij prinesejo zanimive ali redke ulove, ter študenti in dijaki, ki v akvariju opravljajo prakso.
Akvarij ima tudi pomembno izobraževalno vlogo. Vsako leto ga obiščejo številne šolske skupine, ki v okviru naravoslovnih dni spoznavajo življenje v morju. Za učence in dijake organizirajo vodene oglede, tematske predstavitve ter poletne delavnice. Otroci lahko spoznajo delo akvaristov, prehranjevanje morskih živali in posebnosti posameznih vrst. Ker akvarij deluje pod okriljem Univerze na Primorskem, redno sodeluje tudi pri univerzitetnih predmetih, raziskovalnih projektih in terenskem delu študentov.
KDO OBISKUJE AKVARIJ PIRAN?
Akvarij je odprt skoraj vse leto. Pozimi je odprt od 10. do 17. ure vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Spomladi obratuje od 10. do 19. ure, poleti pa od 10. do 20. ure. Delež slovenskih in tujih obiskovalcev se skozi leto precej spreminja, vendar večina obiskovalcev še vedno prihaja iz Slovenije. V poletnem času je delež tujih gostov precej višji in predstavlja skoraj polovico vseh obiskovalcev. Izven glavne turistične sezone je ta delež precej manjši – februarja je na primer znašal nekaj manj kot 20 odstotkov. Največ obiskovalcev iz tujine prihaja iz Avstrije, Nemčije in Italije, sledijo pa gostje iz Hrvaške, Češke in Madžarske. Tudi pri teh državah so opazne sezonske razlike, saj število obiskovalcev niha glede na turistično sezono.
POMOČ POŠKODOVANIM ŽIVALIM
Poleg razstavne in izobraževalne dejavnosti ima akvarij pomembno vlogo tudi pri skrbi za poškodovane prostoživeče morske živali. Sodeluje z Zavetiščem za prostoživeče živali Muta, ki skrbi za oskrbo tovrstnih živali v Sloveniji. V slovenski Istri je Akvarij Piran pogosto prvi naslov, na katerega se obrnejo ljudje, ko najdejo poškodovane morske živali. Pogosto gre za morske želve, ki se zapletejo v ribiške mreže ali utrpijo poškodbe zaradi človekovih dejavnosti. V takšnih primerih akvarij poskrbi za prvo oskrbo živali in uskladi nadaljnjo pomoč s strokovnjaki iz zavetišča.
POGLED V PRIHODNOST
V prihodnje želijo v akvariju še okrepiti izobraževalne programe, sodelovanje s šolami ter različne delavnice za otroke in odrasle. Novost je tudi prenovljena trgovinica, ki jo zdaj upravlja akvarij sam. V njej bodo na voljo predvsem lokalni izdelki, knjige o morju ter izobraževalni materiali, povezani z življenjem v severnem Jadranu. Čeprav je Akvarij Piran majhen, ostaja pomembno okno v svet slovenskega morja. S svojo zbirko živali, izobraževalnim delom in raziskovalnimi projekti obiskovalcem približuje bogastvo življenja pod morsko gladino ter spodbuja spoštovanje in varovanje morskega okolja.
