Z odličnimi projekti in sodelovanji z umetniki iz vse Slovenije in širše se Javni zavod Obalne galerije Piran znašel med najbolj prepoznavnimi galerijami v Sloveniji.
Mara Ambrožič Verderber je decembra 2020 prevzela vodstvo v Obalnih galerijah in takrat so zaživeli številni zanimivi projekti.
Razstava Veljko Tominc – Boxis
Kako pogosto ustvarjate nove projekte v Obalnih galerijah in katere projekte iz lanskega leta bi izpostavili?
Ustvarjanje projektov, snovanje dogodkov in izvedba razstav so osrednje dejavnosti v galerijskem življenju, to pa navadno poteka skozi vse leto.
Izpostavila bi vse, saj smo skupaj s strokovnim kolektivom kustosinj lani uspešno uresničili vse načrtovane razstave (skupaj 27) in beležili visoko odmevnost pri vseh dogodkih (več kot 40). Osebno pa menim, da je bilo 2021 leto uspehov jubilejnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož.
Razstava Nataša Segulin – Lumen
Kot nova direktorica pripravljate tudi nove vsebine. Ali lahko poveste kaj več o programu za leto 2022?
Krepili bomo sodelovanje z drugimi sorodnimi domačimi in tujimi institucijami ter s posamezniki, pa tudi z lokalno skupnostjo umetnikov in umetnic, ki jim letos namenjamo posebno pozornost. Lahko napovem, da bomo v naših razstaviščih letos razstavljali priznana imena, kot so Marjetica Potrč, Marina Gržinić, Aina Šmid in Nemanja Cvijanović.
Katere projekte lahko pričakujemo v februarju?
Naš prvi razstavni projekt v februarju je posvečen domačinu Emilu Memonu, pop-konceptualnemu umetniku in glasbeniku, ki je skoraj 40 let živel in ustvarjal v New Yorku, ko je bil ta najbolj zanimiv in avantgarden. V Obalnih galerijah Piran bo imel prvo strnjeno predstavitev v Sloveniji, kar nas zelo veseli.
Pod zaščitno znamko Prešernovanja OGP 2022 bomo letos že drugič zapored na praznični dan slovenske kulture ponudili vseslovenski projekt. Tokrat z naslovom Dediščina v mojem kraju, namenjen otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije. Dogodek bo potekal v Kopru, Portorožu, Piranu in Ankaranu.
V februarju, prav v duhu priprav na državni kulturni praznik, sledi postavitev skulpture portugalskega umetnika Maria Lopesa v Ankaranu. Kip bo postavljen na zelenici ob mestni tržnici 3. 2. 2022, kjer bo ob 11. uri potekala protokolarna predstavitev in zdravica s posebno serijo vina malvazije Forma viva 60 let v prisotnosti predstavnikov Občine Ankaran.
Ali ste v sodelovanjih na mednarodni in nacionalni sceni imeli priložnosti delati tudi z nekaterimi »zelo« znanimi umetniki?
Lahko rečem, da sem imela stike z vsem svetom umetnosti. Spoznala sem izjemne osebnosti iz tega sveta, s katerimi sem sodelovala in tudi prijateljevala. Dolga leta sem v Benetkah delala z Milančanko Angelo Vettese, od katere sem se veliko naučila.
Pripravljala sem razstavo z Yoko Ono, vdovo Johna Lennona in njunim sinom, razstavo Rebecce Horn in Kim Sooja. Sodelovala sem pri izvedbah projektov Cornelie Lauf, Antony Muntadasa, Bifo Berardija. Skoraj pet let sem bila docentka in asistentka Marte Kuzme, dekanje Akademije za umetnost na Univerzi Yale v ZDA. Poleg naštetega pa moram izpostaviti tudi nekaj znanih slovenskih umetnikov in umetnic, s katerimi sem vedno v stiku. Recimo Tobias Putrih (Prešernov nagrajenec), Jaša Mrevljet, Meta Grgurevič in Jasmina Cibic.
Forma Viva Portorož
Kakšen je odnos do umetnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, v katerih ste delali?
Odnos do sodobne umetnosti je v zahodnem svetu, kjer sem študirala in delala, dejansko doživel strukturne spremembe brez primere zlasti med letoma 2008 in 2011, tj. med finančno krizo in poznejšimi svetovnimi naložbenimi in razvojnimi načrti. Umetnost ni le osamljen otoček v ekonomiji vsakdana, saj danes v svetu predstavlja enega od treh glavnih gospodarskih sektorjev zlasti v evropski ekonomiji, če se navežem na EU poročilo Ehler-Morgano iz leta 2018.
V Sloveniji so te spremembe ponekod že v teku, ponekod pa jih bo nedvomno prinesel veter novega tisočletja. Želimo si in osredotočeno delamo na tem, da bodo Obalne galerije Piran pionirke tudi tega novega časa.
Sonja Knežević
