Maraaya sta pisala Božičku – ko boste izvedeli, kaj sta si zaželela, vas bo stisnilo pri srcu

Marjetka in Aleš Vovk Raay sta v letošnjem letu dvigovala veliko prahu, a na koncu so se strasti le pomirile, zakonca pa sta se zakopala v ustvarjanje. Tako sta tik pred božičem svoje oboževalce pocrkljala s svojo prvo božično pesmijo z naslovom Pismo. Kot velika oboževalca praznikov in božiča pravita, da jima ta čas že od nekdaj veliko pomeni, letos pa sta si zaželela, da bodo tudi prihodnje leto ob njiju še vedno vsi tisti, ki jima pomenijo največ. »Največje darilo je to, da imamo drug drugega,« pravita.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Pesem najprej nagovori s preprosto, a močno mislijo: če bi pisala pismo Božičku, si ne bi zaželela stvari, temveč ljudi. Tistih, ki so ob njima danes, in tistih, ki jih je življenje že odneslo drugam. Ne prosita za materialne stvari, prosita za bližino, toplino in za to, da bi lahko tudi prihodnje leto praznike delila s tistimi, ki jima pomenijo največ. Pravita, da sta se zavestno vprašala, kaj si človek v resnici želi za božič, in ugotovila, da je največje darilo prav to, da ga preživiš z ljudmi, ki jih imaš rad. Ko izgubiš ljubljene, prazniki postanejo drugačni. Tišji, bolj čuteči in prav zato je vsak trenutek, ko smo še skupaj, toliko bolj neprecenljiv. Njune pesmi že od nekdaj temeljijo na resničnem življenju. Na zgodbah, ki se jima dogajajo in ki jih doživljajo tudi drugi. Rojstva, ljubezni, razhodi, izgube, prelomnice. Pravita, da ljudje njune pesmi čutijo zato, ker v njih najdejo košček sebe, svoje spomine, svoje bolečine in svoje upanje. Tudi Pismo je nastajalo iz tega občutka, ko se zavedaš, da materialne stvari zbledijo, spomini in ljudje pa ostanejo.

marjetka maraya

Velika oboževalca praznikov

Božič zanju pomeni družino: njun mali svet s sinovoma Vidom in Oskarjem. Božični večer tradicionalno preživijo sami. Gledajo film Sam doma, pripravijo polnjenega piščanca, francosko solato, tatarski biftek, odprejo adventni koledar želja in vsak dan decembra posvetijo nečemu, kar jih povezuje. Igram, glasbi, pogovorom, smehu, objemom. »To so trenutki, ki ostanejo,« pravita Marjetka in Raay, ki sta z božičnim vzdušjem začela že v prvi polovici novembra. Jelka v hiši stoji že od 12. novembra, snemanje videospota pa ju je še dodatno potegnilo v praznični utrip. Njihova božična jelka vsako leto pripoveduje zgodbe družinskih potovanj. Okrašena je z okraski iz različnih krajev in mest, povezanih s spomini. December tudi letos ne bo minil brez praznične glasbe in tistega občutka otroške čarobnosti, ko svet za trenutek postane lepši. Čeprav jima ustvarjalnosti ne manjka, bosta praznike preživela z več časa za družino, manj norega tempa in več tistega, kar pesem Pismo tudi sporoča. Bližine, miru in skupnih trenutkov.