Programski odbor festivala je odlično ujel ravnovesje med profesionalnimi in ljubiteljskimi zasedbami, med izkušenejšimi in mlajšimi glasbeniki. V petek so večer otvorili udeleženci poletne šole, Zgrabi Zvok Big Band, sledili pa so jim še eni mladi glasbeniki, Youth Big Band Radlje. Big Band NOVA je pod taktirko Blaža Pahorja zvenel izvrstno, njihov repertoar pa je bil pisan na kožo ljubiteljem swinga in tradicionalne bigbandovske glasbe. Večer sta zaključili dve tuji zasedbi, ki sta bili prvič na slovenskem odru. Mednarodni kolektiv skladateljev z dunajske jazz scene, Vienna Composers Big Band, je predstavil inovativne sodobne avtorske kompozicije svojih članic in članov, ki so navdušile najbolj zahtevne poslušalce. Emiliano Sampaio Mereneu Project, brazilsko-avstrijski nonet, ki gostuje po vsem svetu, je odigral repertoar živahnih in ritmično zanimivih skladb skladatelja, dirigenta in kitarista Emiliana Sampaia.
Na sobotni festivalski dan so, že drugo leto zapored, prvi na oder stopili Jazz combo Waldorfske šole Ljubljana z odlično izvedenim, tehnično zelo zahtevnim projektom japonske jazz glasbe. Sledili so Roveri Big Band iz Bologne, kot tretji pa Big Band Cerknica z lahkotnejšim programom brazilskega jazza. Big Band Krško je letošnji nastop na našem odru zasnoval s priznano češko trobentačico, skladateljico in dirigentko Štêpánko Balcarovo ter njenimi kompozicijami, ki so očarale jazzovske poznavalce in glasbene sladokusce. Letošnji MareziJazz so zaključili domačini Bend-it! Orchestra.
Edini slovenski bigbandovski festival je tako en redkih prostorov srečevanja in izmenjave znanj za tovrstne zasedbe, kar je izpostavil tudi dirigent in trobentač Primož Štefančič: “Mislim, da je zelo pomembno, da taki festivali obstajajo. Pomembno je, da imamo oder, da se srečamo z drugimi ustvarjalci, glasbeniki, naj bodo to mentorji, kolegi /…/ super je, da imamo neko lokacijo, nek dogodek, kjer se lahko dobimo, malo pomenimo, malo poslušamo drug drugega in skupaj rastemo, kot glasbeniki in kot ljudje.”
Poleg odlične glasbe pa dogajanje na MareziJazzu sedaj že tradicionalno zajema tudi tržnico lokalnih ponudnikov. Ti so na stojnicah ponujali paleto prvovrstnih pijač in istrskih kulinaričnih specialitet, ki je bila še širša in okusnejša kot kadarkoli prej.
Mateja Hrvatin Kozlovič, podžupanja Mestne občine Koper je poudarila pomembnost celostne ponudbe: “Obiskovalci pridejo v prvi vrsti zaradi izbora glasbe, po drugi strani pa je tudi zelo pomembno, da jim ponudimo tako avtohtone jedi kot pijačo, kot izbor celotne ponudbe, ki jo imamo v slovenski Istri”.
Glasbeni festivali so pogosto na slabem glasu zaradi velikih količin odpadkov, ki jih pridelajo. MareziJazz se uspešno zoperstavlja tem stereotipom, saj količino plastike že kar nekaj let zmanjšuje s kozarci za večkratno uporabo, zadnji dve leti pa so ukinili vsakršno vodo v plastenkah in namesto tega na prizorišče umestili pitnike Rižanskega vodovoda.
To pa tudi ni edini primer, kako MareziJazz plava proti toku. Jazz festivalov je ogromno, zelo malo pa jih je primarno namenjenim velikim zasedbam, saj to predstavlja ogromen organizacijski in finančni zalogaj. Še manj pa je festivalov, ki jazz umeščajo na podeželje. Vendar pa je ekipi festivala MareziJazz uspelo združiti ta dva, na prvi pogled oddaljena svetova – in to jim iz leta v leto bolje uspeva. S tem, ko že 19 let festival ohranjajo brez vstopnine pa omogočajo, da je vrhunska glasba dostopna vsakomur. “MareziJazz jaz jemljem kot jazzovski praznik,” je povedal istrski jazz skladatelj, glasbeni pedagog, dirigent in trobentač Sandi Štor.
Za nami je ena najbolj uspešnih izvedb festivala doslej, največje zasluge za to pa gredo vsekakor celotni organizacijski ekipi. MareziJazz je namreč eden izmed največjih in najbolj kompleksnih dogodkov pri nas, ki ga v celoti organizirajo prostovoljci. Ekipa si bo vzela zaslužen predah, potem pa se bomo v polnem zagonu lotili 20. obletnice festivala.
