Na koprskem okrožnem sodišču se je danes zaključil odmevni sodni postopek, povezan s podjetjem Marinblu. Po priznanju krivde so sodišče pogojne zaporne in denarne kazni izreklo Rozani Šuštar, njenemu sinu Timu Šuštarju ter podjetju Marinblu, poroča STA. S tem je pravnomočen epilog dobila ena najodmevnejših afer s področja delavskih pravic v zadnjih letih.

Pogojni zapor za Rozano in Tima Šuštarja

Sodišče je Rozani Šuštar zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev in ponarejanja poslovnih listin izreklo pogojno zaporno kazen enega leta in osmih mesecev s preizkusno dobo treh let ter denarno kazen v višini 3.000 evrov. Tim Šuštar je bil zaradi pomoči pri kaznivih dejanjih obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in denarno kaznijo v višini 1.000 evrov. Podjetje Marinblu bo moralo plačati 10.000 evrov kazni.

Do sodbe je prišlo po podpisu sporazuma o priznanju krivde, ki ga je sodišče po predhodnih zapletih tokrat potrdilo. Obtožena sta sporazum s tožilstvom podpisala že aprila, vendar je sodišče junija postopek začasno ustavilo zaradi procesne napake. Tokrat je bil predložen nov, pravno ustrezen sporazum, ki ga je sodnica Barbara Franca tudi potrdila.

Delali tudi več kot 56 ur tedensko

Po ugotovitvah tožilstva so se kršitve dogajale med letoma 2019 in 2022. Delavcem niso bili izplačani vsi dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, prav tako jim ni bil zagotovljen predpisani počitek. Nekateri zaposleni so po ugotovitvah preiskave delali tudi več kot 56 ur tedensko. V postopku je bilo ugotovljeno še, da so bile za 22 delavcev vodene nepravilne evidence delovnega časa.

V sodnem postopku so premoženjskopravne zahtevke vložili tudi trije delavci. Eden od njih zahteva odškodnino zaradi poškodb rok, dva pa zaradi neplačanega dela.

»Delavcev nismo oškodovali«

Po izreku sodbe je Rozana Šuštar pred novinarji poudarila, da po njenem prepričanju delavci niso bili oškodovani. Kot je dejala, naj bi bila težava predvsem v načinu izplačevanja denarja, ki je po njenih besedah potekal prek potnih nalogov in gotovinskih izplačil, ne pa v samem neizplačilu opravljenega dela.

Ob tem je odgovornost za neupoštevanje pravil glede delovnega časa in počitkov pripisala podrejenim zaposlenim, saj da sama ni mogla nadzirati vseh delovnih procesov. Zanikala je tudi očitke o izkoriščanju tujih delavcev, čeprav se je tistim, ki so se počutili oškodovane, opravičila.

Primer, ki je sprožil burne odzive

Primer Marinblu je v javnosti odmeval že od junija 2022, ko je Delavska svetovalnica opozorila na domnevno izkoriščanje indijskih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea. Afera je sprožila številne postopke pristojnih institucij ter razprave o položaju tujih delavcev v Sloveniji. Podjetje Selea je bilo medtem izbrisano iz poslovnega registra, še poroča STA.