V zadnjem obdobju so meduze pogost pojav v morju, ne samo to, zdi se, da jih je vedno več. Je ta občutek pravi oziroma ali vi kot strokovnjaki tudi opažate porast njihovega števila v Jadranu?
Zaradi pomanjkanja dolgoletnih sistematičnih opazovanj na to vprašanje, žal, ni mogoče zanesljivo odgovoriti. Za to sta dva bistvena razloga:
* Meduze je zelo težko spremljati. Najpogosteje jih opazujemo z obale ali plovila. Opazovanja na odprtem morju in pod vodo je precej težje izvajati. Žal jih ne vidimo s sateliti.
* Pomanjkanje stabilnega financiranja za sistematično spremljanje pojavljanja meduz.
Letos naj bi morje zasedle predvsem kompasne meduze, ki jih prej nismo bili vajeni. Kaj je o njih treba vedeti in zakaj so tako številčne pri nas?
Kompasne meduze se pojavijo praktično vsako leto, vendar v relativno majhnem številu. Običajno prejmemo sporočila o opažanju posameznih osebkov. Letos je bilo teh poročil bistveno več in pogosto več osebkov naenkrat. Tudi mi smo pri našem terenskem delu opazili več kompasnih meduz kot običajno. Pri tem pa je treba vedeti, da so te številke mnogo manjše kot pri nekaterih drugih vrstah, ki se pri nas pojavljajo bolj množično (uhati klobučnjak, rebrače mnemiopsis, morski klobuki). Ožig kompasne meduze je sicer lahko boleč, vendar manj močan kot pri zloglasnih mesečinkah. Skratka, razloga za strah ni. Nasprotno, kompasne meduze so izredno lepe in letos je bila odlična prilika uživati v pogledu nanje.
Je njihova prisotnost začasna oziroma kdaj lahko pričakujemo njihov umik?
Običajno se umaknejo pred začetkom julija in verjetno bo tako tudi letos.
Sicer smo bolj vajeni uhatih klobučnjakov. S kakšno dinamiko se giblje njihova prisotnost v našem morju? V zadnjih letih tudi njihova populacija narašča.
Kot rečeno, zaradi pomanjkanja sistematičnih opazovanj težko govorimo o spremembah v številčnosti. Je pa res, da po letu 2000 opažamo množična pojavljanja uhatega klobučnjaka vsako leto, medtem ko v prejšnjih desetletjih ni bilo tako. Po vsej verjetnosti temu botruje povečana količina umetnih konstrukcij v morju, ki nudijo zatočišče polipom uhatega klobučnjaka.
Kje lahko iščemo razloge za vedno pogostejše in množične pojave meduz?
Svetovna analiza opažanj, ki bi lahko potrdila naraščanje oz. upadanje meduzne populacije, je še v teku. Zaradi pomanjkanja opazovanj pa bodo imeli rezultati nizko mero zanesljivosti. Zavedati se je treba, da so vse pogostejša srečanja z meduzami tudi posledica vse večje množice, ki se podaja na morje.
Vsekakor pa okoljske spremembe pogosto koristijo meduzam. Umetne konstrukcije prinesejo nove trdne površine, ki so na voljo meduznim polipom, pretiran ribolov izloča tekmece za hrano, segrevanje vode širi življenjski prostor mnogim vrstam. Prav tako se nekatere vrste širijo z balastnimi vodami (npr. mnemiopsis).
Kaj lahko storimo, da bi jih bilo manj?
Žal meduze presenetljivo slabo poznamo. Eden glavnih vzrokov za to je pomanjkanje denarja za tovrstne raziskave. Na spremembe se različne vrste različno odzovejo. Verjetno bi najhitrejši učinek dosegli z zmanjšanjem ribolova in zmanjšanjem gradnje v morju.
Kako nevarne so meduze, ki se pojavljajo v našem morju?
Pri nas se pojavlja kar precej različnih vrst meduz. Najbolj pekoč ožig ima mesečinka, ki pa se k sreči v severnem Jadranu pojavlja le občasno. Pogosto smo jo videvali v 80. in 90. letih. Njihov ožig je lahko zelo boleč in včasih pusti dolgotrajno brazgotino. Vse klobučnjaške meduze spadajo med ožigalkarje in imajo ožigalke. K sreči je pri nekaterih strup tako blag, da ga niti ne zaznamo, pri drugih (npr. mesečinke) pa je ožig lahko zelo boleč. Vsekakor dotikanje meduz močno odsvetujemo.
Katere meduze še poznamo, kje živijo in katere so nevarne?
Meduze so prisotne v vseh svetovnih morjih in poznamo mnogo vrst. S podvodnimi roboti odkrivamo tudi vedno več globokomorskih vrst, ki so bile do sedaj povsem neznane. Za najnevarnejše veljajo kubomeduze, ki živijo v Avstraliji in okolici. Njihov ožig je pogosto smrten.
Kako ravnati, če nas meduza opeče?
Ožgano mesto je potrebno dobro sprati z morsko vodo (nikakor ne s sladko vodo) in odstraniti morebitne ostanke lovk s kože. To lahko storimo s pinceto ali pa kar s plastično kartico. Pomagalo naj bi tudi namakanje v vroči vodi. Če gre za hudo reakcijo, vsekakor poiščite pomoč pri zdravniku.
S čim je povezano njihovo pojavljanje in izginjanje? Zakaj naenkrat so, potem pa jih ni več?
Meduze imajo velika naravna nihanja v populaciji, ki so pogosto ciklična. Hkrati pa na njihovo množičnost vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot je temperatura in razpoložljivost hrane. Poleg tega jih po morju premikajo morski tokovi. Ker se pogosto pojavljajo v skupinah (agregacijah), lahko tokovi skupino prinesejo na neko območje in tudi odnesejo naprej. Ob tem se ustvari vtis, da so se nenadoma pojavile in tudi naenkrat izginile.
V zadnjih letih naše morje pogosto naselijo tudi rebrače, a te ne sodijo med meduze. Kaj vemo o njih?
Izraz meduze se navadno laično uporablja za t. i. želatinozni zooplankton. To so lahko klobučnjaške meduze, salpe in rebrače. Od leta 2016 se v našem morju vsakoletno pojavljajo rebrače vrste Mnemiopsis leidyi. Gre za tujerodno vrsto, ki je verjetno prišla k nam z balastnimi vodami. Rebrače ne spadajo med ožigalkarje in zato nas ob stiku ne opečejo.
Teorij o tem, zakaj se pojavljajo v večjem številu v našem morju, je kar nekaj, kaj pravite vi?
Kot rečeno, domnevamo, da so k nam prišle z balastnimi vodami. Verjetno iz Črnega morja, kjer so se naselile v 80. letih prejšnjega stoletja, sicer pa izvirajo z vzhodne ameriške obale.
Jih lahko pričakujemo tudi letos in kdaj?
Da. Opažamo jih bolj ali manj skozi vse leto, po navadi pa se bolj namnožijo v drugi polovici poletja.
Nekateri znanstveniki napovedujejo, da se bodo meduze tako razmnožile, da bodo ogrozile obstoj drugih morskih organizmov, turizem in ribištvo. Kaj menite o tem?
To je sicer zelo hipotetičen scenarij. O meduzah vemo žal mnogo premalo in zato so takšna sklepanja res bolj ugibanja. Se je pa nekaj podobnega že zgodilo v Namibiji, ko so s pretiranim ribolovom iz ekosistema skorajda povsem izločili ribe in takrat so se meduze izredno namnožile. Torej scenarij je hipotetičen, ni pa povsem nemogoč.
Kljub negativnim vplivom imajo menda meduze neizkoriščen potencial. Bi jih lahko kako uporabili?
V Aziji so meduze kuharska specialiteta. Tako je ulov meduz za hrano kar precejšen in nekateri ribiči so se spričo pomanjkanja rib že preusmerili v izlov meduz. V njih je tudi precej kolagena, ki ga uporablja kozmetična industrija. Prav tako se tudi v Evropi vedno več raziskuje možnost uporabe meduzne biomase za različne biotehnološke namene.
Pred leti je Nacionalni inštitut za biologijo sodeloval v evropskem projektu GoJelly, kjer so preučevali možnost uporabe meduzne biomase za gnojenje, krmo v akvakulturi, v kulinarične namene, za kozmetične izdelke in čiščenje vode v čistilnih napravah.
Se tudi vi ukvarjate s preučevanjem teh organizmov in do kakšnih ugotovitev ste prišli?
Na Morski biološki postaji se s proučevanjem meduz ukvarjamo že vrsto let. Od 80. let dalje proučujemo pojavljanje mesečink in strukturo mediteranske populacije. Prav tako smo proučevali pojavljanje uhatih klobučnjakov, populacijsko dinamiko njihovih polipov in vpliv plinskih ploščadi na njihovo pojavljanje v Jadranu. Proučujemo tudi interakcije med meduzami in mikrobi ter razgradnjo meduz, ki ima verjetno pomembno vlogo pri črpanju ogljika iz atmosfere v globine oceanov. Prav tako se ukvarjamo z možnostjo uporabe meduz v kozmetični industriji in za medicinske namene. Naši kolegi so pred leti pri nas odkrili tudi povsem novo vrsto meduze in jo poimenovali Mawia benovici.
Mogoče kot zanimivost … kje najdemo največje in najbolj nevarne meduze, katere in kakšne so?
Največje so meduze vrste Cyanea capilata in Nomura nomurai. Obe vrsti dosežeta premer do dveh metrov. Prve najdemo v arktičnih vodah, druge pa najpogosteje v Japonskem morju. Najbolj nevarne so že prej omenjene kubomeduze, ki živijo v Avstraliji in okolici.
