Ko sem preko prijatelja spoznala Mio Puhar Rodin, prijatelja, ki ji je z enim kontaktom obrnil življenje na glavo, sem takoj začutila, da je nekaj posebnega. Ob prvem stisku roke in pristnem objemu je izžarevala neverjetno energijo, ko pa je še malo z zadržkom odrepala par avtorskih kitic, sem vedela, da bo ta punca šla samo še navzgor.
Kdo je Mia in kdo Masayah?
V bistvu sta ena oseba. Mia je ime, ki svetu pove, kdo sem, Masayah pa ime, ki svetu pove, kaj sem. Masayah je del Mie in Mia del Masaye, karakterja gresta z roko v roko. Masayah je del mene, ki odgovarja, Mia pa del mene, ki informacijo sprejme. Brez katerekoli ne bi bila jaz – jaz.
Od kod se je znašlo umetniško ime Masayah?
Masayah je v bistvu povezava dveh besed. Prva beseda je Massai. Kot majhna sem se doma igrala s sulicami in ščiti iz afriških klanov Massai, oboževala sem njihov bojevniški način življenja, glasbeno in plesno kulturo. Druga beseda je Messiah, po slovensko mesija, ki je zgodovinsko bolj kompleksna beseda, dejansko pa predstavlja človeka, ki je sporočevalec oz. voditelj nekega gibanja. Tako sem združila svojo lastno predstavo kulture in sporočila v eno besedo, ki je Masayah.
Mia deluje v vsakdanjem življenju, Masayah pa v svetu repa. Od kod strast do njega?
Haha … od malega. Prvi rap album, ki sem ga znala na pamet, je bil Doggystyle od Snoop Dogga. Takrat sem bila še v vrtcu in poslušam ga še danes.
Strast se je prelevila v željo, želja v dejanje. Kako?
Hah … dolga zgodba. Na neki žurki sem spoznala distributerja papirčkov Ziggi, ki me je predstavil Drillu. Prva stvar, ki ga je zanimala, ni bila ta, da mu odrepam komad, temveč da mu pokažem napisan tekst, Drill je želel videti njegovo zgradbo. Podala sem mu svoj telefon in besedilo v elektronski obliki, prepisano iz lista v beležko, tako kot naredim za vse svoje pesmi in melodije. Pogledal je v ekran, se nasmejal in pokimal. Tega trenutka ne bom nikoli pozabila. Ponudil mi je priložnost, da nastopim kot ena izmed predskupin na njegovi lanskoletni predstavitvi albuma Ribolov z dinamitom v Arrigoniju v Izoli. Seveda sem bila za. Imela sem 17 let, pred publiko odrepala svoj avtorski komad Verjemi vase in isti večer ugotovila, kaj si res želim v življenju početi. Nastopati in pisati, dokler mi roke ne omagajo in živeti hiphop. Od takrat se posvečam temu, zraven pa obiskujem šolo računalništva.
Kako zmoreš vse to? Večina mladih razmišlja le o druženju in zabavi. Ti pa imaš zastavljene cilje, jasne sanje, ki jim hodiš naproti. Ustvarjaš svojo glasbo, svojo blagovno znamko, nastopaš na koncertih, izlivaš čustva na papir, osvajaš slovensko glasbeno sceno, v sebi nosiš neverjeten talent in še obiskuješ srednjo šolo.
Z zelo malo počitka hahaha … Seveda žuram in tudi sama sem pravi zabavljač po duši, ki obožuje nočno življenje, ampak nekako se zavedam, kdaj si lahko privoščim počitek in kdaj moram delati na sebi in na svojih sanjah. Urnik in koledar sta mi bratranca.
Če sem čisto iskrena, ne poznam tako mlade, angažirane in uspešne punce (niti fanta), ki bi vedela, kaj si želi in dejansko nekaj za to tudi naredila. Kakšen je tvoj recept?
Iskreno nimam recepta. Mislim, da smo vsi rojeni z razlogom in življenje ti neprestano meče pred nos znake in ovire na poti do cilja. Vsak ima svoje poslanstvo in vsak ga ugotovi ob svojem času. Mislim, da so leta le številke, in da je to, kar pustiš za sabo, veliko pomembnejše od tega, kdaj ugotoviš, kaj bi rad pustil za sabo.
Po svetu se uveljavlja vse več reperk, v naši mali Sloveniji pa ste ženske v rap sceni še malce tabu tema. Kako ti je uspelo prebiti ta zid, se postaviti zase?
Smo majhna država in posledično je manj reperk, ampak mislim, da se počasi tudi me povezujemo in živimo slovensko hiphop sceno. Od nekdaj so mi všeč ženske reperke s posebnim stilom in sporočilom, kar mislim, da se počasi tudi pri nas prebuja. Zid sem pa prebila s svojo voljo, z vero vase in s pripravljenostjo sprejeti kritiko sitne publike. Moja teorija je, da je treba vsak dan malček delati na sebi, istočasno pa stati za tem, kar si.
Kaj pa moški? So v rap sceni prizanesljivi do žensk, kruti do žensk, realni? Kako bi opisala svojo izkušnjo z njimi? So te lepo sprejeli ali si naletela na kup kritik? Morda zato ker so se te »ustrašili« (močna konkurenca)?
Hahaha, reperji so face! Niti ene slabe izkušnje še nisem imela. Ful so spoštljivi in podpirajo to, da punce ustvarjamo! Določeni so mi res postali kot bratje v tej slovenski rap sceni, vedno mi stojijo ob strani in so me pripravljeni braniti, če pride slučajno do situacije, da se nekdo spravlja name, ali s kritiko ali kakorkoli drugače. Hiphop je družina, tukaj ni pomembno, če si moški ali ženska, treba se je le podpirati med sabo.
Kaj pa misliš o današnji mladini? Je preveč zasvojena z mediji in družbenimi omrežji, se premalo zaveda sebe in sprašuje, kaj si želi od življenja? Kje misliš, da se jim zatakne?
Ja, malček pa smo res. Mislim, da ne samo mladina, ljudje vseh starosti so postali malček zasvojeni. Vsi radi prikazujemo svojo lepšo plat sebe na platformah, pa ne glede na to, kdo si in iz kje si. Kar seveda ni napačno, ampak spet, ni pristno. Mislim, da se ljudem dandanes zalomi, ker je preveč zunanjih faktorjev, ki vplivajo na njihov lasten pogled na svet, da še sami na koncu dneva ne vedo, za kaj se zavzemajo in kaj sploh je njihovo realno sporočilo, poleg lepe slike na Instagramu. Se pa seveda najdejo izjeme in mislim, da mladina dojame, da je originalnost pravi pristop.
Poleg rap scene ustvarjaš tudi akustično glasbo. Kako je kaj s tem? Je pri njej prisotna Mia ali Masayah?
Tako je, tako kot v rapu imata obe obvezno prisotnost (smeh).
Za konec mi zaupaš še svoj življenjski moto?
Moto je karmasutra 🙂
Masayah je pred enim tednom izdala svoj prvi album z naslovom H2SO4. Izid svojega prvega albuma je Masayah napovedovala že pred tremi leti, ko je na svoj 18. rojstni dan izdala single Pusto, ki danes ima malo manj kot 300.000 ogledov na platformi Youtube. Na albumu Masayah gosti smetano slovenske hiphop scene z osmimi novimi avtorskimi skladbami, ki se navezujejo na slovensko uporniško poezijo, producentsko taktirko pa je prevzel Hugo Smeh ali umetniško Hyu. V knjigi, ki je tudi izšla z albumom in je pred tem že bila na prodajnih policah, je 38 poezij klasike in celoten album v obliki poezije s QR kodo do audio oblike in je: “Album poln diverzitete. New school ampak old school.” Novi album lahko poslušate v živo že danes, 7. junija v Križankah!
