Preverili smo, kaj bo »in« in kaj bo »out« na področju prehranjevanja v letu 2022 ter kakšne so nevarnosti različnih čudežnih diet in komu naj zaupamo v poplavi.
Pravijo, da je iskanje prave diete kot iskanje pravega partnerja. Poskušaš in poskušaš, dokler ne najdeš tistega, ki ti najbolj ustreza. Čeprav je to le šala, pa je zagotovo začetek leta tisti čas, ko je iskanje najbolj hitre, učinkovite, zdrave in najbolj »in« diete še kako aktualno. Kdo se ne bi rad znebil kakšnega odvečnega prazničnega kilograma, se vsaj deloma očistil odvečnih maščob, alkohola in vsega nezdravega, česar je bilo med prazniki preveč?
Američani so že pred koncem leta objavili lestvico najbolj in najmanj priljubljenih diet v naslednjem letu. Po njihovih raziskavah sodeč, naj bi keto oziroma ketonska dieta, ki je bila zadnjih nekaj let zelo priljubljena, postala vse manj popularna. Diplomirana dietetičarka in ustanoviteljica spletne strani Dietetik priporoča Katja Simić ob tem izpostavi zanimivo dejstvo, da je ketonska dieta v osnovi medicinska ali klinična dieta, ki je bila ustvarjena za pomoč posameznikom z epilepsijo. »V grobem gre za to, da telesu odvzamemo ogljikove hidrate, ki jih nadomestimo z višjimi vnosi maščob, kar spremeni naš metabolizem. Telo pride v t. i. ketozo, kjer kot primerni vir energije ne uporablja več glukoze oziroma krvnega sladkorja, ampak ketonska telesa, ki nastajajo iz maščobnih kislin,« pojasnjuje in dodaja, da tako prehranjevanje na dolgi rok ne pokrije potreb po hranilih, ki jih potrebuje naše telo, kar ima lahko škodljive posledice.
Diet, ki izključujejo posamezna živila ali celo cele skupine živil, je veliko. »Posamezniku bi to moralo biti opozorilo, saj dieta, ki obljublja čudežne in hitre rešitve, zahteva hude, praktično nemogoče omejitve ter vse stavi na eno vrsto hrane, pa naj bo to edina prava ali pa največja sovražnica …, ni prava dieta,« je jasna sogovornica. Na dolgi rok namreč potrebujemo vsa hranila: ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale ter tudi prehransko vlaknino in vodo.
Kaj predvidevajo ameriške prehranjevalne smernice za leto 2022?
Kot najbolj »in« sestavine, ki naj bi ugodno vplivale na zdravo prehrano v letu 2022, Američani omenjajo t.i. superživilo ašvagando, sadež yuzu in hibiskus. Ašvaganda je indijski ginseng, ki se v ajurvedi uporablja že dolgo. Je močan antioksidant, ki deluje protivnetno, poleg tega pa naj bi imel še veliko drugih pozitivnih učinkov. Juzu ali yuzu pa je križanec med limono in sladko pomarančo, ki je priljubljen na Kitajskem, Japonskem in v Koreji, zadnje čase pa vse bolj tudi v drugih predelih sveta. Velja namreč za izredno hranljiv, a nizkokaloričen sadež, ki naj bi imel številne blagodejne učinke. Hibiskus je rastlina, ki so jo poznali že stari Egipčani in čeprav jo večina med nami povezuje s čajem, ima hibiskus tudi številne druge dobre lastnosti, zato naj bi bil v letu 2022 vse bolj prisoten tudi v kuhinji kot dodatek k sadnim namazom, jogurtu in drugim omakam. Tudi v novem letu naj bi se uživalo veliko probiotikov, ki vplivajo odlično ne samo na črevesno floro, ampak na vse telo. Kislo zelje, kefirji, jogurti, kombuča in probiotiki v obliki prehranskih dopolnil naj bi bili v letu 2022 še bolj vključeni v našo vsakdanjo prehrano. Sicer pa se po zadnjih ameriških lestvicah med najbolj učinkovite načine prehranjevanja uvršča mediteranska dieta oziroma mediteranski način prehranjevanja, ki poleg nujne sestavine – oljčnega olja, vključuje veliko zelenjave, sadja in rib ter ob tem stavi še na temeljno vodilo mediteranskega načina prehranjevanja, ki je zmernost. Vse bolj priljubljeno pa naj bi bilo tudi fleksiterijanstvo, ki predvideva pretežno vegeterijansko prehrano, ki le občasno vključuje mlečne izdelke, meso, ribe in jajca. Fleksiterijanstvo je namreč skovanka med besedama fleksibilnost in vegetarijanstvo.
Komu ali čemu pravzaprav zaupati?
V poplavi informacij, čudežnih receptov, raznoraznih izzivov in prehranskih dopolnil je dandanes težko biti kritičen in še težje se je odločiti, komu sploh še gre zaupati. Katja Simić pravi, da se za pomoč pri urejanju prehrane na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem izobražujejo dietetiki, ki delujejo kot zdravstveni delavci. Ti so za razliko od nutricionistov strokovno podkovani. »Nutricionist je popularen izraz, ki je k nam zataval iz tujine. Pri nas ni reguliran, tako se za nutricionista lahko okliče domala vsak, ki opravi določena usposabljanja,« poudarja sogovornica in dodaja, da se je že večkrat zgodilo, da so določene nepremišljene rešitve spravile ljudi v bolnišnico, ker jih nutricionisti niso obravnavali celostno in niso upoštevali nekaterih pridruženih telesnih stanj. Po njenih besedah je škoda lahko tudi nepopravljiva, zato se pred odločitvijo za prehranskega svetovalca dobro pozanimajte o njegovi usposobljenosti, širših znanjih in izkuš-
njah.
Ko človeška domišljija nima meja, …
Za konec pa še o dietah, ki sodijo v kategorijo »saj ne more biti res«. Na lestvici najbolj čudaških diet se denimo znajde dieta levov, pri kateri se tako kot levi prehranjuješ le dva do trikrat na teden, pa dieta lepotnega spanca, pri kateri spiš (Tudi s pomočjo uspavalnih tablet!) več, kot ješ, dieta z zrakom, pri kateri lahko razmišljaš o hrani, se o njej pogovarjaš, jo rišeš in slikaš, jesti pa seveda ne smeš oziroma lahko ješ le zrak. Takih in še bolj nenavadnih diet je na spletu veliko, seveda pa je v teh primerih namesto o kilogramih na tehnici veliko koristneje razmišljati o zdravi meri pameti.
Andreja Čmaj Fakin
Foto: Unsplash in Simona Kozim Simić
