Veliko manj je takih, ki ju imajo enako radi, čeprav sta rastlinski “sestrični” s podobno hranilno sestavo. Vendar pa kljub številnim podobnostim obstaja med njima tudi veliko razlik, začenši od vonja in okusa do učinkov na zdravje.
Kakor koli že, lubenica in melona sta med najbolj priljubljenimi poletnimi sadeži, zato si poletja, plaže in visokih temperatur brez njiju skoraj ne moremo predstavljati.
Obe vrsti sadja sta odličen vir vlaknin, antioksidantov, vitaminov in mineralov, poleg tega pa imata malo kalorij, zaradi česar sta primerni za vse, ki poskušajo shujšati ali ohraniti idealno telesno težo.
In prav to so lastnosti, ki jih skoraj vsi iščejo v hrani poleti: da je zdrava, lahka in osvežilna ter seveda okusna. Lubenica in melona odlično izpolnjujeta vsa ta merila in katerokoli izberete, ne boste zgrešili. A čeprav sta obe zaželeni in priporočljivi izbiri, obstajajo nekatere razlike v njunem prehranskem profilu in koristih za zdravje.
Številne skupne koristi
Tako lubenica kot melona spadata v družino Cucurbitaceae, isto družino kot kumare, bučke in buče. Bogati sta z vodo in vsebujeta dragocene vitamine in mineralne soli. Odlični sta za hidracijo, gašenje žeje in lajšanje lakote.
Lubenica ima nekoliko višjo vsebnost vode in zato izrazitejši diuretični učinek, medtem ko ima melona višjo vsebnost vitaminov A, B in C, izrazitejše odvajalne lastnosti in spodbuden učinek na počasno črevesje.
Idealni sta za ljudi na dieti, pa tudi za vse ostale, ki iščejo osvežitev in pomiritev v vročih poletnih dneh. Tako lubenica kot melona sta bogati z antioksidanti, ki upočasnjujejo staranje celic in pomagajo krepiti imunski sistem, imajo protivnetne učinke, čistijo telo in izboljšujejo prekrvavitev. Obe sta odličen vir mineralnih soli, kot so kalij, fosfor, železo in magnezij, zaradi česar sta odlično naravno rehidracijsko živilo pri povečanem potenju pri visokih temperaturah.
Zaradi betakarotena, ki je predhodnik vitamina A, sta odlični za pripravo kože na porjavitev, kar še posebej velja za melono, ki ga vsebuje v večjih količinah. Glede na to, da sta bogati z vodo, oba sadeža spodbujata izločanje odvečne tekočine in se zato priporočata kot preventiva proti celulitu in za čiščenje telesa.
Razlike
Čeprav spadata v isto družino, se lubenica in melona med seboj tudi veliko razlikujeta. Poleg majhne razlike v količini vode, 95 odstotkov v lubenici v primerjavi z 90 odstotki v meloni, in večje količine vitaminov A, B in C v meloni, ima slednja dvakrat več kalorij kot lubenica. Na 100 gramov ima melona 30 kalorij, lubenica pa 15, vendar je to še vedno zelo nizka kalorična vrednost, zato sta obe vrsti sadja enako primerni tako za diete kot na splošno za lahko in uravnoteženo poletno prehrano.
Likopen – glavna prednost lubenice
Samo lubenica se lahko pohvali z likopenom, ki ima izrazite antioksidativne in protivnetne lastnosti, pomaga zniževati holesterol in izboljšuje kognitivne funkcije. Likopen je koristen tudi za zdravje oči, saj sodeč raziskavah zavira nastanek sive mrene in zmanjšuje degeneracijo makule, ki sta glavna vzroka za izgubo vida v starosti.
Lubenica je bogata tudi s citrulinom, aminokislino, ki je koristna za krvni obtok in pomaga preprečevati hipertenzijo ter varovati zdravje srčno-žilnega sistema. Visoka vsebnost citrulina v tem sadju v kombinaciji s kalijem pomaga širiti in sproščati krvne žile, s čimer prispeva k znižanju krvnega tlaka. Citrulin izboljša tudi športno zmogljivost in zmanjšuje bolečine v mišicah, zaradi visoke vsebnosti pa je lubenica znana tudi kot afrodiziak. Citrulin namreč, kot so pokazale raziskave, poveča vazodilatacijo, s čimer izboljša erekcijo in pomaga pri erektilni disfunkciji.
Moč melone v folatih in adenozinu
Melona je enako močan zaveznik zdravja, njena skrivnost pa so folati, predhodniki folne kisline, ki je bistvenega pomena za zdravje, in adenozin, snov, ki zaradi svoje sposobnosti redčenja krvi pomaga preprečevati možganske kapi in srčne infarkte. Poleg tega melona zaradi obilice vitamina A pomaga varovati zdravje oči in zmanjšuje tveganje za degeneracijo makule, ima pa tudi zaščitni učinek na kožo in sluznice.
Tako lutein kot zeaksantin, ki ju vsebuje melona, pomagata varovati zdravje oči: lutein pomaga preprečevati ali izboljšati starostno degeneracijo makule, medtem ko zeaksantin ščiti oči pred absorpcijo škodljive modre svetlobe. Melona vsebuje tudi inozitol, snov, ki ima podoben učinek kot vitamini skupine B in ki po raziskavah spodbuja rast las. Druga hranila, ki jih vsebuje melona, spodbujajo rast las, zaradi česar so lasje močnejši in manj krhki. Bogata je tudi z železom in je zato primerna za ljudi, ki trpijo za anemijo, zahvaljujoč občutku sitosti, ki ga zagotavlja obilica vlaknin, pa pomaga zatirati napade lakote in s tem pomaga pri hujšanju in ohranjanju optimalne telesne teže.
Sveži sta najboljši
Najlažji način za uživanje lubenice in melone ter kar najbolje izkoristiti vse njune dragocene koristi je, da ju jeste surovi in sveži. Preprosto ju narežite na rezine in uživajte. Ne pozabite, da so tudi njuna semena užitna in bogata z vitamini, zato ni razloga, da bi ju zavrgli.
Lahko ju date v sokovnik z ledenimi kockami in pripravite osvežilno poletno pijačo ali pa ju zmešate z grškim jogurtom, meto in ledenimi kockami za popoln smoothie. Dodajte ju sadnim solatam ali pa zamrznite in nato zmiksajte v mešalniku, da dobite okusen sorbet.
Če ju zmešate z banano v mešalniku in nastalo mešanico zamrznete v modelčkih, boste imeli zdrav in okusen domači sladoled na palčki. Čeprav se morda sliši nenavadno, sta lubenica in melona odlični, če ju narežete na kocke in spečete na žaru z dodatkom BBQ omake, sojine omake ali kakšnih drugih začimb po vašem okusu.
Kako izbrati?
To je vprašanje vseh vprašanj, saj nekateri ljudje nanje trkajo, čeprav sami ne vedo, kakšen naj bi bil zvok popolnoma zrele, a ne prezrele lubenice. Nekateri preučujejo pecelj, nekateri pa se počutijo najbolj varne, če lahko odrežejo trikotnik in ga okusijo.
Strokovnjaki svetujejo, da ste pozorni na pecelj in lupino lubenice, ki ne smeta biti pretrda. Če trkate, je zvok, ki ga iščete, “moker”, kar pomeni, da je lubenica popolnoma zrela, dober znak pa je tudi velika rumenkasta lisa, ki kaže, da je lubenica zrela in sočna.
Pri melonah so stvari preprostejše: zanesite se na svoj voh, saj mora imeti popolnoma zrela in sočna melona zelo izrazit vonj. Če ga ne zavohate, melona ni dovolj zrela in najverjetneje ni dovolj sladka, dovolj sočna ali dovolj okusna.
Kdaj je priporočljiva previdnost?
Kljub številnim prednostim obstajajo nekatere podrobnosti, ki so lahko pri njihovem uživanju problematične. Koristno je na primer vedeti, da malo kalorij ne pomeni malo sladkorja. Tako lubenica kot melona sta namreč zelo bogati s sladkorjem in ju je treba uživati zmerno, še posebej, če morate sicer paziti na vnos sladkorja.
Pri lubenici je priporočena količina okoli 300 gramov na dan, medtem ko se pri meloni držite dveh rezin na dan oziroma 150–200 gramov. Glede na visok glikemični indeks lubenice in melone bi morali ljudje s sladkorno boleznijo verjetno še dodatno zmanjšati priporočene količine, dobro bi bilo tudi, da se o tem pogovorijo s svojim zdravnikom. Poleg vnosa sladkorja bi bilo dobro biti pozoren tudi na čas uživanja in se izogibati uživanju obeh kot sladice na koncu obroka. Obilica vode, ki jo vsebujeta ti dve vrsti sadja, lahko razredči želodčni sok, s čimer zmanjša njihovo prebavno funkcijo in povzroči prebavne motnje.
Tudi zaradi razlik v njihovi sestavi bodo nekateri ljudje imeli raje lubenice, drugi pa melone. Strokovnjaki na primer ne priporočajo melon diabetikom in ljudem z dispepsijo zaradi njihovega odvajalnega učinka. Po drugi strani pa lahko lubenica povzroči neravnovesje mineralnih soli, ker vsebuje veliko kalija v primerjavi z natrijem, kar lahko povzroči neprijetne mišične krče. Ljudje, ki trpijo za gastritisom ali gastroezofagealnim refluksom, se morajo izogibati uživanju lubenice, saj lahko prispeva k povečani kislosti v želodcu.
