MILAN PETROVIČ: Avenija sanj nas ponesev spomin minulih časov

Deli novico s tvojimi prijatelji

Včeraj je v Piranu, v mestni knjižnici potekala zanimiva predstavitev knjige Milana Petroviča Avenija sanj. Zbirka vsebuje besedila Milanovih popevk in drugih pesmi, ki zajemajo ljubezensko tematiko, so družbeno kritične, navihane in šaljive.

Milan Petrovič, pionir slovenske rock glasbe, ki v Piranu živi že 43 let, ima za sabo kar 56 let glasbene kariere. Njegova glasbena pot se je pričela v Mariboru, ko je kot otrok hodil v glasbeno šolo, kjer se je učil igrati klavir. Bil je tudi odličen športnik, saj se je lotil tako gimnastike, judo-ja kot tudi tenisa, a je bila glasba tista, ki je pretehtala in ga spremlja že vse življenje.

Burja umiva okna,

ulice glasno pometa

veter je skrit za vogalom,

saj ob burji

nima prometa. (Sveti Valentin, Milan Petrovič)

Glasbena pot umetnika

 width=Ko se je tako spominjal svoje glasbene poti, ga je spomin zanesel v čase, ko je še igral pri zasedbi Korali, ki je navduševala bolj kot ne z improvizoričnimi inštrumenti, saj denarja, da bi si privoščili prave in kvalitetne, takrat ni bilo. Fantje so skupaj predelali akustične kitare v električne in tako postali eni prvih v Jugoslaviji, ki so uporabljali elektriko. Kasneje se je skupina preimenovala v Generacija. Generacija je dosegla prepoznavnost tudi izven meja, saj so nastopali tako v Nemčiji kot tudi v Avstriji.

Milan Petrovič je nato igral še z mnogimi zasedbami, dokler leta 1976 ne ustanovi dua Virgo, s katerim je leta 1977 prvič nastopil tudi v Piranu. Kasneje je duo Virgo postal kvartet, od leta 1982 pa Milan nastopa kot one man band (en mož, en orkester). Med drugim je postal tudi član kluba 100 zlatih ONE MAN BAND-ov Evrope. Kot nam je zaupal včeraj, njegov repertoar pesmi, ki ji zna na pamet obsega približno 1300 pesmi. Ena njegovih najuspešnejših pa je bila Vino in luči, ki je  med leti 1993 in 1995 kraljevala na vseh slovenskih glasbenih lestvicah, saj so jo ljudje vsakič znova uvrstili med top 5 pesmi.

… nocoj se bom menda napil,

imel sem vse,

a sem zgubil,

naj vino greje mi srce

in naj mi pamet odpove.

… natoči še enkrat,

zgubil sem,

ker imel sem rad,

naj mi glasba igra,

naj me žalost spozna. (Vino in luči, Milan Petrović)

V lanskem letu pa se je Milan odločil in izdal svojo prvo zbirko pesmi Avenija Sanj, v katero je vključil tudi marsikateri spomin ob katerem je pesem nastala. Pesmi te popeljejo skozi vsa življenjska obdobja Milana Petroviča, ki je v svoji bogati glasbeni karieri doživel veliko zanimivih peripetij in zapletov in vedno uspel ostati zvest sebi, rock n rollu in mačkam. Le kdo se ne spomni zgodbe, ki je pred časom odjeknila v vseh medijih, ko so v hotelih Bernardin mačka Sandija odpeljali v kamp v Lucijo. Milanov zapis na facebook strani je takrat sprožil pravi val ogorčenja, oglasila so se celo društva za zaščito živali iz tujine, ljudje so odpovedovali nočitve v hotelih Bernardin, nastal je pravi kaos, ki pa je mačku Sandiju omogočil, da se vrne nazaj, in prav tako turisti v hotele Bernardin. Tako se je zgodilo, da je prvič v zgodovini neka organizacija kot so hoteli Bernardin podala pisno izjavo, da se neka žival lahko sprehaja v njihovem okolišu.

 width=Milan je ob pomoči prijateljev že pred 13 leti na Bernardinu napravil mačji hotel za potepuške mačke, ki so danes prava atrakcija za turiste in ostale mimoidoče. Zgodba hotela za mačke pa se je začela, ko je gospa, ki je zanje skrbela pred Milanom, odšla za en mesec v Ameriko in ga prosila, naj poskrbi, da ne bodo lačne. Tako je Milan ves mesec do njene vrnitve skrbel za Bernardinske mačke. Ko se je gospa vrnila, se je z veseljem znova posvetila skrbi zanje, vendar le za kratek čas. Ko je preminila, je njeno delo nadaljeval Milan, ki pravi, da je takrat tam bilo 20 mačk, danes jih je pa le še 5.Avenija sanj

Knjiga Milana Petroviča s čarobnim naslovom ‘Avenija sanj’, nas ponese v spomin minulih časov, skozi katere lahko skorajda slišimo nostalgični odmev lepih trenutkov in ko se sprehodimo skozi vse te navihane stihe, se znajdemo v vrtincu, ki nas prebudi in spomni naše minljivosti, našega obstoja in večnih življenjskih dilem. Ponese nas v čas odraščanja, najstniške ljubezni in zorenja, ko se znajdemo na razpotjih zapletenih cest.

Sredi miline

Obmorskega mesta,

Kjer spijo

Brezčasne lepote,

Tiha se sliši pesem

Moje duše, moje samote. (Sveti Valentin, Milan Petrovič)

Milan Petrovič je v knjigi objavil 149 svojih pesmi, ki nas nagovarjajo kot dobrega in dragega znanca.

 

Tina Saražin