Milena Zupančič je umrla v 80. letu starosti. Za seboj je pustila več kot pet desetletij dolgo igralsko pot, številne gledališke, filmske in televizijske vloge ter pečat, ki ga je težko ločiti od slovenske kulturne zgodovine. Čeprav je širša javnost za vedno povezana predvsem z njeno nepozabno Monto iz Cvetja v jeseni, je bil njen igralski opus precej širši.
Njena smrt je zato sprožila številne odzive, v katerih se ljudje ne spominjajo le igralke, temveč predvsem Milene kot človeka.
Pirc Musar: »Danes sem izgubila prijateljico«
Med najbolj osebnimi je zapis predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je razkrila, da je bila Zupančičeva njena prijateljica.
Pirc Musarjeva se je spominja kot ženske, ki je bila topla, duhovita, neposredna in pogumna ter se ni bala povedati svojega mnenja. Posebej dragocena ji je bila njena podpora ob predsedniški kandidaturi leta 2022.
Prav poseben pomen ima zanjo njuno zadnje skupno srečanje. Marca letos sta snemali podkast Moč besede, v katerem sta govorili o življenju, gledališču in tem, kako ostati zvest samemu sebi. Predsednica je zapisala, da takrat ni mogla vedeti, kako dragocen spomin bo ta pogovor postal.
»Pogrešala bom tvoj glas. Tvoj smeh. Tvojo neposrednost. Tvoj pogled na svet. In predvsem tebe,« je zapisala.
Poslavljajo se tudi njeni igralski prijatelji
Od dolgoletne prijateljice se je poslovil tudi Boris Cavazza, ki je njuno vez opisal kot eno najpomembnejših prijateljstev svojega življenja. Njegov zapis je kratek, a zgovoren: Zupančičeva je bila zanj hkrati najljubša igralka in najboljša prijateljica.
Igor Samobor je ob njeni smrti izpostavil praznino, ki ostaja za tako veliko igralko. Spomnil se je njenega smeha, energije in radovednosti ter poudaril, da bo manjkala kot umetnica in prijateljica.
Režiser Ivica Buljan, ki je z njo sodeloval pri več predstavah, pa se je spomnil njene ustvarjalne svobode in posebne osebnosti. Za njim ostaja spomin na številne skupne gledališke trenutke, med drugim na njuno delo pri Macbethu, Markizi de Sade, Babi Jagi in predstavi Vsi ptiči.
Ljubljana se je poslovila od svoje častne meščanke
Posebej simboličen je tudi odziv Mestne občine Ljubljana. Zupančičeva je bila leta 2025 imenovana za častno meščanko Ljubljane, mesta, s katerim je bila tesno povezana skozi skoraj celotno svojo umetniško pot.
Na ljubljanski občini so poudarili, da je bila izjemna umetnica, ki je s svojimi gledališkimi in filmskimi stvaritvami zaznamovala Ljubljano, pa tudi širši prostor. Njeno delo je po njihovih besedah pomembno prispevalo h kulturnemu ugledu prestolnice.
Tudi v SNG Drama Ljubljana, kjer je bila dolgoletna članica in prvakinja ansambla, so poudarili, da je bila ena tistih redkih umetnic, ki presežejo meje odra in postanejo del skupnega spomina.
Ostala bo več kot Meta
Milena Zupančič je v svojih zadnjih letih pogosto odkrito govorila tudi o bolezni, staranju, življenju in smrti. Prav njena sposobnost, da o težkih temah spregovori brez olepševanja, je bila ena njenih najbolj prepoznavnih lastnosti.
Zato bo za mnoge za vedno Meta iz Cvetja v jeseni, za druge ena od številnih velikih gledaliških vlog, za tretje pa preprosto glas in obraz, ki ga ni bilo mogoče zamenjati za nikogar drugega.
Slovenija je izgubila veliko igralko. Njeni prijatelji pa človeka, ki ga, kot je zapisala Pirc Musarjeva, ne bodo pogrešali le na odru, temveč predvsem v življenju.
