Vladna potrditev novega zneska minimalne plače, ki bo po napovedih za leto 2026 znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto, je sprožila burne odzive med socialnimi partnerji. Medtem ko sindikati odločitev vidijo kot nujen korak k večji socialni varnosti, delodajalske organizacije opozarjajo na vpliv ukrepa na konkurenčnost gospodarstva, cene izdelkov in delovna mesta.
Delodajalci: višji stroški dela pomenijo tudi višje cene
Na Trgovinski zbornici Slovenije poudarjajo, da je minimalna plača v Sloveniji že zdaj občutno višja kot v sosednjih državah. Lani je bila v primerjavi s Hrvaško višja za več kot 30 odstotkov, z novim dvigom pa se bo razlika pri bruto znesku približala 42 odstotkom. Ob tem opozarjajo, da se v Sloveniji poleg plače izplačujeta še letni in po novem obvezni zimski regres ter povračila stroškov, kar realni strošek dela dodatno zvišuje.
Po oceni zbornice takšen dvig ne pomeni le pritiska na podjetja, temveč se neizogibno prenaša tudi na cene izdelkov in storitev, saj bodo podjetja višje stroške dela primorana vključiti v končne cene. Izkušnje iz leta 2023 po njihovih navedbah kažejo, da je bil dvig minimalne plače eden pomembnih domačih dejavnikov visoke inflacije v prvi polovici leta.
Konkurenčnost in selitev podjetij
Delodajalci opozarjajo, da lahko previsoki stroški dela zmanjšajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, povečajo odliv kupne moči v tujino ter spodbudijo selitev podjetij v okolja z nižjimi obremenitvami. V delovno intenzivnih panogah naj bi se to odrazilo v zmanjšanem zaposlovanju, novih likvidnostnih pritiskih in hitrejši avtomatizaciji kot odzivu na naraščajoče stroške dela, kar lahko vpliva tudi na lokalna delovna mesta.
Sindikati: vprašanje dostojnega preživetja
Na drugi strani v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjajo, da se v sodobni družbi sploh ne bi smeli več spraševati, ali človek za delo v polnem delovnem času lahko dostojno preživi. Vsak dvig minimalne plače pozdravljajo, vendar opozarjajo, da 1.000 evrov neto še vedno ne odraža realnih življenjskih stroškov, zlasti po energetski krizi ter ob rasti cen hrane, najemnin in osnovnih storitev.
Sindikati izpostavljajo, da so izračuni minimalnih življenjskih stroškov metodološko zastareli, prehrambna košarica pa po njihovem mnenju ne odraža dejanskih navad in potreb ljudi. Ob tem opozarjajo, da je novi znesek minimalne plače določen le nekaj odstotkov nad zakonsko spodnjo mejo, kar pomeni odmik od dosedanje prakse.
Nizke plače in naraščajoče neenakosti
Po navedbah sindikatov minimalna plača že več let zaostaja za povprečno plačo, neenakosti pa se povečujejo. Opozarjajo na rast tveganja revščine in na dejstvo, da so osnovne plače pogosto prenizke, razlika pa se pokriva s socialnimi transferji. Takšno ureditev razumejo kot breme za javne finance in znak, da plačni sistem ne zagotavlja dovolj varnosti zaposlenim.
Razprava, ki se nadaljuje
Odločitev o dvigu minimalne plače tako znova odpira širše vprašanje ravnotežja med dostojnim plačilom za delo in vzdržnostjo gospodarstva. Medtem ko sindikati poudarjajo pomen socialne varnosti in spoštovanja dela, delodajalci opozarjajo na vpliv višjih stroškov dela na cene, konkurenčnost in delovna mesta. Razprava o tem, kako določati minimalno plačo in na čem naj temelji, se bo zato očitno nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih.
