Informacijski pooblaščenec (IP) je leta 2019 v pritožbenem postopku izdal odločbo, s katero je ugodil pritožbi prosilke zoper odločbo MGRT, da mora to razkriti Naložbeni dokument za naložbo Istrabenz turizem, d. d. Po mnenju IP dokument sicer predstavlja poslovno skrivnost, a javni interes za njegovo razkritje prevlada nad interesom ohranitve varstva poslovne skrivnosti.
Pri tehtanju sorazmernosti med načelom svobodne gospodarske pobude in pravico prosilke, da se seznani z informacijo javnega značaja, je IP pretehtal, da prevlada pravica javnosti, da se celovito seznani z informacija o nameravani strateški državni naložbi, na tako pomembnem področju, kot je turizem, ki bo imela pomembne gospodarske učinke. IP je poudaril, da je glede na okoliščine primera treba upoštevati stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, da svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo osebe javnega prava, že v temelju ne more imeti enake teže in pomena, kot ga ima svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo zasebniki. Poslovanje takšnih subjektov na trgu spremlja tudi utemeljen javni interes po transparentnosti njihovega poslovanja in s tem možnost, da se v javnosti razvije strokovna debata (v tem primeru o konkretnem prenosu državnih naložb) in hkrati omogoči nadzor javnosti, da država na področju državnih naložb posluje kot dober gospodar.
Upravno sodišče RS je v sodbi sledilo stališču IP in opozorilo, da varstvo poslovne skrivnosti ni absolutno in da je IP v konkretnem primeru pravilno pretehtal, da prevlada pravica javnosti, da se celovito seznani z informacijo o nameravani državni naložbi na področju turizma. Temu je sledilo tudi Vrhovno sodišče RS, ki je s sklepom zavrglo zahtevo za revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
IP pozdravlja odločitev sodišča in upa, da ji bo MGRT v novi sestavi sledilo ter prosilki dokument nemudoma posredovalo, so še zapisali pri Informacijski pooblaščenki.
