Kateri nastop iz časa skupine Faraoni vam je ostal v spominu?
G: Prvi, bili smo predskupina Kameleonom v Hali Tivoli. Zanimivo, kako je do tega nastopa prišlo. Bilo je poletje, kopali smo se na plaži, pride Starc in pravi fantje, gremo. Kam? V Ljubljano, predskupina Kameleonom boste. Uf, smo se kar ustrašili, imeli smo sicer solidno naštudiranih pet komadov, ampak nastop v Tivoliju, predskupina Kameleonom? Pa reče Starc, gremo, zdaj, oblecite se. Tečem domov, se oblečem v najboljše, kar sem imel in v taksi. Mislim, da nismo imeli niti svojih inštrumentov, igrali smo na njihove. In ko smo zaigrali komad Hush Billya Joyela, ploščo je prinesel naš prijatelj, ki je bil popotnik, komad pa je bil kasneje hit Deep Purplov, so bili ljudje navdušeni. Smo ga dobro odigrali. Postali smo bend klape iz Šiške. Ko smo končali nastop, so prišli po nas, nas dali na ramena in nosili naokoli po dvorani. Tega res ne moreš pozabiti. Bilo je še nekaj dobrih nastopov v Domu omladine v Beogradu.
Teo, bi tudi ti šel igrat naravnost s plaže?
T: Bi, zgleda, da imamo to v družini. Ni strahu, so samo izzivi. Sram ni nikoli hromil naših nastopov.
Kaj pa trema?
T: Trema je najlepši del. Enkrat, imel sem že precej izkušenj, star sem bil okoli trideset let, mi je Magnifico pred nastopom, ko sem mu povedal, da imam malo treme, rekel, ti ne veš, kakšen blagoslov je to. Uradnik, ki je celo življenje uradnik, nikoli v življenju nima te treme. To je najlepše, to sem si zapomnil in se vedno bolj strinjam, doživeti to vznemirjenje res ni kar tako.
G: To je občutek odgovornosti, ko ga več nimaš, je najbolje, da nehaš igrati.
O Gianniju in Teu Colloriju:
Gianni (74) in Teo (40) Collori. Oče in sin, oba glasbenika kitarista. Prvi roker, drugi jazzist, prvi je igral v prvi zasedbi Faraonov, zdaj je njegova skupina Piran Express, drugi je igral v različnih skupinah, dolgo z Magnificom, zdaj je njegova skupina Momento Cigano s samosvojo vizijo gipsy swinga.
