Ko se je začela vojna, ste prišli v Ljubljano. Vaju z Djurotom se spomnim z nekega žura, kjer sta pripovedovala o izkušnjah s Slovenci, ko pridete na obisk. Ker imata veliko časa, sta dolgo na obisku. Gostitelji začnejo govoriti, da imajo naporen naslednji dan, da je bil prijeten obisk in tako naprej, da bi vas spodbudili k odhodu. Vidva pa nikamor, dokler se ne preoblečejo v pižamo in vama dajo ključ stanovanja rekoč, da zaklenete preden gresta. Anekdota je sicer izzvala salve smeha in si jo še vedno pripovedujemo, je pa kazala tudi na različnost kultur. Kako ste se počutili v Sloveniji?
V Ljubljano sem prišel z eno torbo, v kateri je bil pulover, potni list, Salingerjeva knjiga “Dvignite strešno gredo visoko, tesarji”, pribor za britje. Kmalu sem spoznal, da imamo vsi v tej regiji drug o drugem napačne predstave in da verjamemo v stereotipe. Slovence sem odkril kot čudovite, empatične in miroljubne ljudi. Hvaležen sem tamkajšnji umetniški sceni in tudi vsem drugim dragim ljudem, ki sem jih v Sloveniji spoznal v tistem tragičnem vojnem času, da mi nikoli niso dovolili, da bi se počutil kot “drugorazredni meščan” ali tujec.
Nekaj časa sem živel tudi v Piranu. Srce mi hitreje bije, ko pomislim, da bomo igrali na Tartinijevem trgu, enem najlepših trgov v Evropi.
O Saši Lošiću:
Je frontman in glavni avtor glasbe skupine Plavi orkestar, ene najbolj priljubljenih pop rock skupin na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Danes je priznan predvsem kot pisec filmske glasbe, med drugim za tri rekorderje po gledanosti med slovenskimi filmi: Outsider, Kajmak in marmelada in Petelinji zajtrk. Od leta 2005 vodi tudi projekt Saša Lošić Film Orchestra.
Danes živi in ustvarja med Ljubljano, Dunajem in Hvarom.
Celoten intervju s Sašo Lošićem si preberite na povezavi:
Saša Lošić: Slovence sem odkril kot čudovite, empatične in miroljubne ljudi
