Projekt je sicer prejel podporo lokalnih oblasti — župani istrskih občin so Mišičevo odločitev, da plovilo reši pred razrezom, označili kot pomemben korak za ohranjanje pomorske dediščine in obljubili, da bodo zagotovili prostor za ladjo v slovenskem morju. Mestna občina Koper je prevzela koordinacijo vseh postopkov za ureditev priveza in konservatorske posege.
Mišič je na župana Aleša Bržana tudi prošnjo za dodelitev brezplačnega priveza v mandraču za ladjo Laho, na krovu katere bi potekale muzejske dejavnosti. To bi po njegovih besedah omogočilo trajno mesto za plovilo in njegov kulturni pomen v Kopru. A zaradi veljavnega odloka o pristaniščih, ki določa maksimalno dolžino privezanih plovil do 20 metrov — Laho pa meri več kot 36 metrov — bi takšna ureditev zahtevala spremembo odloka.
S projektom so se seznanili koprski svetniki
Svetnikom sta projekt ureditve muzejske ladje LAHO predstavila njen lastnik in vlagatelj pobude Gašpar Gašpar Mišič in muzejska svetnica Duška Žitko, dolgoletna raziskovalka slovenske pomorske dediščine
“Svetnice in svetniki so bili seznanjeni z zgodovinskim pomenom ladje, konceptom muzejske ureditve ter z dejstvom, da gre za projekt v javnem interesu, namenjen ohranitvi pomorske dediščine,” je pojasnil Mišič.
V svoji predstavitvi sta izpostavila, kaj lahko Koper z muzejsko ladjo LAHO pridobi, saj po njunih besedah ne gre zgolj za ohranitev stare ladje, temveč za vzpostavitev sodobnega, digitalno podprtega pomorskega muzeja na vodi, ki povezuje:
pomorstvo in ladjedelništvo,
ribištvo in življenje ob morju,
razvoj pristanišča in logistike,
pomorsko varnost, izobraževanje in poklice.
“Takšna ladja omogoča tisto, česar klasični muzeji na kopnem ne morejo: izkušnjo. Na ladji se zgodovina ne bere, ampak se jo doživi. Otroci, dijaki, študenti in obiskovalci lahko stopijo v resničen pomorski prostor, kar ima neprimerljivo večji izobraževalni učinek,” je izpostavil Mišič.
Laho ima originalno kovičeno jekleno konstrukcijo
Svetnikom sta tudi pojasnila, da gre za ladjo, zgrajeno leta 1903, z originalno kovičeno jekleno konstrukcijo, kakršnih je v Evropi ohranjenih še zelo malo. Hkrati je to ladja, ki že več kot 33 let pluje pod slovensko zastavo in je danes zadnji večji ohranjeni plavajoči del slovenske pomorske zgodovine. Njena ohranitev je zato tudi v skladu z Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (1991), ki državo zavezuje k varovanju pomorske identitete in dediščine.
Na seji je bilo poudarjeno tudi, da LAHO ni predvidena za nadaljnjo plovbo. Po prihodu v Slovenijo je načrtovana njena prekategorizacija v plavajočo napravo, torej v stacionarni muzejski objekt, kar pomeni, da ne gre za vprašanje rednega pomorskega prometa, temveč za kulturno in izobraževalno rabo v javnem interesu.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vprašanju, zakaj je Koper najprimernejša lokacija.
“Le nekaj metrov od predlagane umestitve ladje stoji nekdanja luška kapitanija – simbol pomorskega reda in uprave. Skupaj z ladjo LAHO bi ta prostor tvoril edinstveno celoto, ki povezuje pomorsko preteklost, sedanjost in prihodnost. Takšne prostorske in vsebinske povezave nima nobeno drugo slovensko mesto,” je bil jasen Mišič.
Mišič je z odzivom zadovoljen
Odziv večine svetnic in svetnikov naj bi bil po Mišičevih beseda pozitiven. V razpravi so bila odprta tudi posamezna vprašanja in pomisleki, na katera sta predlagatelja podala pojasnila.
Po razpravi je bila sprejeta odločitev, da strokovne službe Mestne občine Koper pripravijo gradivo in predloge sklepov, o katerih bo občinski svet razpravljal in odločal na izredni seji, ki bo predvidoma sklicana v ponedeljek, 22. decembra 2025.
Za vrnitev v slovensko morje nujno plovno dovoljenje
Četudi bi koprski svetniki sprejeli spremembo odloka in bi ladja LAHO dobila trajen privez v koprskem mandraču, ostajajo pravno-tehnične omejitve, ki ne dopuščajo enostavnega prevoza ladje v slovenske vode.
Na Upravi za pomorstvo so pojasnili, da veljavnost trenutnega plovnega dovoljenja poteče v začetku januarja prihodnje leto, poleg tega pa ladja v Sloveniji nima možnosti za popravila, ki bi jih predhodno morala opraviti.
Uprava za pomorstvo: Brez veljavnih spričeval gibanje ladje Laho ni mogoče
Direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec je ob tem izpostavil, da lahko ladja Laho v skladu s svojimi spričevali pluje izključno v slovenskih teritorialnih vodah, medtem ko dovoljenj za mednarodno plovbo nima. To pomeni, da je že zdaj, ko v puljskem pristanišču čaka na odločitev o njeni usodi, v prekršku.
Brez novega plovnega dovoljenja se plovilo ne sme niti premakniti, saj bi bilo takoj podvrženo inšpekcijskemu pregledu.
»Že samo zaradi neobstoja spričeval je njeno gibanje nemogoče, ne glede na dejansko tehnično stanje ladje,« je pojasnil Klinec.
Prvi in osnovni pogoj za kakršenkoli premik ladje je podaljšanje plovnega dovoljenja. Drugi pogoj je zagotovljen varen privez – torej jasno določeno, kje bo ladja stacionirana – tretji pa ustrezna posadka.
Ti pogoji veljajo ne glede na prihodnji status ladje.
»Tudi če bo ladja prekategorizirana v plavajoči muzej, to ne pomeni, da je razbremenjena obveznosti glede varnosti. Karkoli se na ladji dogaja, mora biti varna in sposobna plovbe,« je še dejal direktor Uprave za pomorstvo.
