Menopavza je naraven življenjski prehod, vendar o njej kljub temu kroži nešteto napačnih prepričanj, ki med ženskami povzročajo zmedo, strah in občutek izgubljenosti. Veliko žensk namreč vstopi v perimenopavzo ali menopavzo brez jasne predstave o tem, kaj se v njihovem telesu pravzaprav dogaja. Posledica je pogosto tiho trpljenje, pozno prepoznavanje simptomov in prezrte priložnosti za učinkovitejše obvladovanje sprememb. Da bi razblinili dvome in prinesli več jasnosti, predstavljamo najpogostejše mite o menopavzi – ter resnice, ki ženskam lahko pomagajo razumeti to pomembno obdobje življenja:
Mit 1: V perimenopavzi ne morete zanositi
Čeprav se plodnost zmanjšuje, jajčniki še vedno lahko sproščajo jajčeca, dokler ne mine 12 mesecev brez menstruacije. To pomeni, da je nosečnost še vedno mogoča, tudi če so cikli neredni.
Če nosečnosti ne načrtujete, je pomembno uporabljati kontracepcijo, dokler ginekolog ne potrdi menopavze. Za tiste, ki si želijo zanositi, lahko zdravnik spremlja hormone in ponudi možnosti za zdravo nosečnost tudi v poznejših letih.
Mit 2: Menopavza prizadene le ženske v petdesetih
Menopavza je trenutek, ko menstruacija za najmanj 12 mesecev popolnoma preneha.
Čeprav je povprečna starost zadnje menstruacije 51 let, se simptomi pogosto začnejo prej, v perimenopavzi – prehodnem obdobju, ki se lahko začne med srednjimi 30. in srednjimi 50. leti, ter traja tudi do osem let.
Približno 5 % žensk doživi zgodnjo menopavzo (pred 45. letom), 1 % pa prezgodnjo menopavzo (pred 40. letom).
Operacije, kot so histerektomija ali odstranitev jajčnikov, lahko povzročijo zgodnjo menopavzo, a ta se lahko pojavi tudi brez jasnega razloga.
Avtoimunske bolezni, kajenje, zdravljenje raka in družinska anamneza prav tako povečujejo tveganje. Menopavza se ne konča s prehodom – simptomi lahko trajajo mesece ali leta, pri nekaterih ženskah celo desetletja.
Mit 3: Menopavza pomeni samo vročinske valove in nočno potenje
Vročinski valovi in nočno potenje sta le dva izmed več kot 30 možnih simptomov menopavze: tesnoba, nespečnost, glavoboli, pospešeno bitje srca, nihanje razpoloženja, težave s spominom, spremembe telesne teže, kože in las, zmanjšan libido ter vaginalna suhost.
Če vam simptomi otežujejo življenje, se posvetujte z ginekologom, da skupaj oblikujeta načrt zdravljenja – od sprememb življenjskega sloga do medicinskih terapij.
Mit 4: Hormonska terapija je edina možnost za lajšanje simptomov
Če MHT ni primerna opcija, obstaja več drugih načinov za obvladovanje simptomov:
-
nehormonska zdravila, kot so antidepresivi, gabapentin ali zdravila za sečila
-
kognitivno-vedenjska terapija za razpoloženjske spremembe, nespečnost in vročinske valove
-
vaginalni tretmaji, vključno z lubrikanti in vlažilci
-
akupunktura in integrativne terapije, ki nekaterim ženskam pomagajo
-
zdrav življenjski slog – telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, manj stresa, prenehanje kajenja in kakovosten spanec – pomembno prispevajo k splošnemu zdravju, tudi če ne odpravijo vseh simptomov
Mit 5: Hormonska terapija v menopavzi je nevarna
Menopavzalna hormonska terapija (MHT) vključuje estrogen, progesteron ali kombinacijo. Čeprav je bila v preteklosti povezana s povečanim tveganjem za srčne bolezni in rak dojke, nove študije kažejo, da varnost in učinkovitost MHT močno zaležita od starosti, zdravstvenega stanja in vrste terapije.Pri zdravih ženskah, mlajših od 60 let ali tistih, ki so v prvih 10 letih po začetku menopavze, lahko MHT varno lajša simptome in preprečuje izgubo kostne mase. Seveda pa ni primerna za vsako žensko, zlasti če obstaja določena zdravstvena anamneza.
