Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je s podporo Ministrstva za zdravje v okviru implementacije programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, organiziral že tretjo Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic«.
Pojav nekemičnih zasvojenosti je tako v Sloveniji kot v tujini v porastu in predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, na katerega opozarjajo tako raziskovalci kot strokovnjaki, ki se z njimi srečujejo v praksi. Rezultati slovenske raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 so pokazali, da 8,9 % slovenskih mladostnikov dosega kriterije problematične uporabe družbenih omrežij, 9,1 % pa zasvojenosti z videoigrami.
Rezultati so se v primerjavi z letom 2018 poslabšali, kar nakazuje pomembnost raziskovanja in preventive na tem področju ter nujnost po dodatnih ukrepih, da bi omejili razvoj tovrstnih zasvojenosti že v zgodnjih fazah. Pri nastanku nekemičnih zasvojenosti imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so na primer nevrobiološki mehanizmi, vpliv družbenih in tehnoloških trendov ter obremenjujoče izkušnje v otroštvu.
Digitalizacija in ranljive skupine
Prekomerna raba digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih postaja vedno večji izziv, ki prizadene ne le posameznike, temveč tudi družine in skupnost.
»Digitalizacija in hitri tehnološki napredek sta ustvarila svet, ki je bolj povezan kot kadarkoli prej, a hkrati tudi poln pasti. Posebej ne smemo spregledati ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki, ki so še posebej izpostavljeni tveganju za razvoj zasvojljivega vedenja pri uporabi digitalnih vsebin,” je poudaril izr. prof dr. Branko Gabrovec.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu prispevajo k zasvojenosti
Prof. dr. Marc Potenza z Medicinske fakultete Univerze Yale je izpostavil, da travmatični dogodki in pomanjkanje ustrezne čustvene podpore v zgodnjem otroštvu povečujejo verjetnost za razvoj zasvojljivega vedenja kasneje v življenju.
»Pozitivne izkušnje v zgodnjem otroštvu spodbujajo zdrave vzorce navezanosti, ti pa pomagajo graditi in ohranjati odnose ter spodbujajo zdravo vedenje v celotnem življenjskem obdobju. Travma v zgodnjem otroštvu pa lahko spodbudi negotovo navezanost in neustrezne načine odzivanja na stres, ki lahko vodijo v zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in vedenjske zasvojenosti. Travma v otroštvu je povezana s številnimi vedenjskimi zasvojenostmi, vključno z zasvojenostjo z igrami na srečo, videoigrami in kompulzivnim spolnim vedenjem,« je pojasnil.
Družbena omrežja in spolnost kot vidnejša predstavnika nekemičnih zasvojenosti
Uporaba družbenih omrežij je v zadnjih letih v porastu, s tem pa se je močno povečalo tudi tveganje za njihovo problematično uporabo. Otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljivo skupino, pri kateri se negativne posledice uporabe družbenih omrežij hitreje in močneje odrazijo, kar povečuje potrebo po preventivnih programih in ozaveščanju.
»Nastajajoče težave zasvojenosti z družbenimi omrežji močno ogrožajo duševno zdravje, zlasti med mladimi. Ključnega pomena je, da institucije, ki delujejo v okviru javnega zdravstva dajo prednost ozaveščanju, izobraževanju in intervencijam v boju proti tej naraščajoči epidemiji,” je izpostavil dr. Halley Pontes s Fakultete za psihološke znanosti v Birkbecku, Univerza v Londonu.
Zasvojenost s spolnostjo in pornografijo
Tako kot problematična uporaba družbenih omrežij tudi kompulzivno spolno vedenje predstavlja kompleksno področje, kjer ima digitalizacija pomembno vlogo. Spolnost namreč še vedno velja za tabu temo, vendar v zadnjem času narašča število razprav o zasvojenosti s spolnostjo in pornografijo. Čeprav imamo malo podatkov o razširjenosti problematike v Sloveniji, izkušnje iz prakse nakazujejo, da je temu področju treba nameniti več pozornosti.
»Zasvojenost s seksualnostjo je toliko težje prepoznati, ker živimo v družbi, v kateri na seksualne vsebine naletimo praktično povsod. Vprašanje, ali je pornografija škodljiva ali ne, je že desetletja predmet žolčnih debat. Pornografska in tržna industrija s svojimi sporočili vplivata na predstave o moških in ženskah, polni sta predvsem zavajajočih sporočil o tem, kaj si moški in ženske želijo v spolnosti. Vendar navkljub skorajda neomejenim možnostim, informacijam in spolni svobodi ljudje v spolnosti še vedno ne uživajo tako, kot bi lahko,” je dejal Peter Topić, terapevt, ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme.
Obravnava nekemičnih zasvojenosti v praksi
V Psihiatrični bolnišnici Idrija trenutno edini bolnišnični oddelek za zdravljenje nekemičnih/vedenjskih zasvojenosti v Sloveniji obratuje dobro leto.
“V tem obdobju se srečujemo z zdravljenjem zelo heterogene populacije, ki ima težave z različnimi vedenjskimi zasvojenostmi. Prevladujejo sicer zasvojenosti z igrami na srečo in pornografijo. Pri vseh vrstah obravnavanih vedenjskih zasvojenostih ugotavljamo, da gre navadno za zelo kompleksne primere s pogosto soobolevnostjo,” je pojasnil Nejc Stanovnik s Psihiatrične bolnišnice Idrija.
